9. 11. 2012 | Mladina 45 | Kultura
Na poti v Medino
Prelomni stripovski serial Dekalog drugič med Slovenci – tokrat spet s štirimi albumi
Francoski scenarist Frank Giroud med obiskom Ljubljane in ogledom Metelkove mesta.
© Aleksander Buh
Lani spomladi smo naposled dobili dolgo pričakovani slovenski prevod prvih štirih albumov prelomnega stripovskega seriala Dekalog, ki ga je leta 2001 zasnoval plodoviti francoski scenarist Frank Giroud. Zbirka štirih barvnih stripovskih albumov v trdo vezani knjigi je bila velik založniški zalogaj, v okviru programa za pomoč pri izdaji knjig pa sta se ga lotila Strip.art.nica Buch in Francoski inštitut.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
9. 11. 2012 | Mladina 45 | Kultura
Francoski scenarist Frank Giroud med obiskom Ljubljane in ogledom Metelkove mesta.
© Aleksander Buh
Lani spomladi smo naposled dobili dolgo pričakovani slovenski prevod prvih štirih albumov prelomnega stripovskega seriala Dekalog, ki ga je leta 2001 zasnoval plodoviti francoski scenarist Frank Giroud. Zbirka štirih barvnih stripovskih albumov v trdo vezani knjigi je bila velik založniški zalogaj, v okviru programa za pomoč pri izdaji knjig pa sta se ga lotila Strip.art.nica Buch in Francoski inštitut.
Razlog, da smo prvi v regiji začeli prevajati Dekalog, je kakopak naš stripovski mojster Tomaž Lavrič, ki je po Giroudovem scenariju pod psevdonimom TBC zrisal četrto epizodo stripovskega seriala Prisega (oziroma interpretiral zapoved »Ne prisegaj po krivem«), v kateri odmevata vatikanska kolaboracija s fašizmom ter sovraštvo med zmagovalci in poraženci iz druge svetovne vojne v Jugoslaviji.
Stripovskim izdajam brez poudarjenega komercialnega predznaka mali slovenski trg ni pretirano naklonjen, zato je treba v tem kontekstu še posebej pohvaliti odločnost založnika, ki je vztrajal pri prevodu celotnega seriala namesto pri »recesijski« različici v obliki predstavitve zgolj Lavričevega albuma. Če bi Prisego iztrgali iz koncepta Dekaloga in jo predstavili kot samostojno enoto, bi bralce prikrajšali za njeno grafično izjemnost, ki pride do pravega izraza šele, ko je vključena v celoto.
Naslovnica druge zbirke štirih albumov iz stripovskega seriala Dekalog.
Da o širinah in globinah zgodbe integralnega Dekaloga niti ne govorimo. Giroud si ga je zamislil kot konceptualno celoto desetih zaključenih zgodb izpod peresa enega scenarista in v grafični podobi desetih različnih risarjev, pri čemer poudarja, da se navkljub navidezni strukturni podobnosti ni navdihoval pri istoimenskem filmskem ciklu poljskega cineasta Krzysztofa Kieslowskega.
Rdeča nit Giroudovega Dekaloga je Nahik, skrivnostna knjiga neznanega izvora, ohranjena v enem samem izvodu. Knjiga, ki se prenaša iz roda v rod in usodno zaznamuje vsakogar, ki začne odkrivati njeno vsebino. Nahik naj bi bili pred več kot dvema stoletjema odkrili v Egiptu, temelji pa na doslej neznanih desetih zapovedih, ki naj bi jih bil prerok Mohamed v puščavi napisal na kameljo lopatico. Njihovo ekumensko sporočilo bi lahko okrepilo mir in zgladilo stara verska nasprotja, saj med drugim zbuja dvome tudi o najradikalnejših vidikih Korana. Bibliofilski zaklad? Politični instrument? Morda nova sveta knjiga? Ne izvemo ... še. Razkritje sledi v desetem delu Zadnja sura (slovenski prevod izide predvidoma konec prihodnjega leta), ki se dogaja v Medini leta 652, dvajset let po smrti preroka Mohameda. Torej čisto na koncu? Ne, čisto na začetku. Dekalog namreč teče v obrnjenem kronološkem redu, z vsako naslednjo epizodo se pomikamo dlje v preteklost, bliže resnici, ki pa ne pomeni nujno odrešitve.
V drugi zbirki štirih albumov z interpretacijami zapovedi »Odpuščaj svojim sovražnikom«, »Spoštuj očeta in mater«, »Ne varaj tistih, ki te imajo radi« in »Bodi milosrčen do šibkih, revnih in ubogih v duhu«, ki je poslej na voljo tudi v slovenščini, postane dogajanje bolj strnjeno, kontinuiteta bolj izpostavljena, sorodstvene vezi protagonistov in povezanost njihovih usod bolj poudarjene, dodana vrednost v obliki polemičnih socialnih in zgodovinskih vprašanj pa še izrazitejša.
Pripovedi so umeščene v Berlin leta 1922, sedem let po genocidu v Armeniji; v surovo družbeno razslojenost New Yorka leta 1902; med karbonarje, ki se leta 1822 v Parizu borijo za nacionalne in liberalne cilje; in v Francijo leta 1813, v obdobje razsula Napoleonove vojske. Posebej zanimiv je VIII. album Nahik, saj gre za osrednjo zgodbo, iz katere se je nato razvejil serial Dekalog. »Ta album je v bistvu začetek celotne sage,« pravi Frank Giroud. »Sprva naj bi bil to edini strip (’one shot’, kot rečemo v našem poklicu), šele kasneje so nastali potomci, ki danes sestavljajo Dekalog. Na začetku te zgodbe je bila želja mojega prijatelja Fabiena Lacafa, da bi zgradil zgodbo okoli neznane plati življenja Victorja Hugoja. Projekt je nato spodletel, toda ohranil sem pripravljalna dela, in ta so nekaj let kasneje omogočila rojstvo Nahika.« Z njim pa enega najkompleksnejših stripovskih serialov novega tisočletja, bi lahko dodali za konec.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.