Klemen Košak

 |  Mladina 46  |  Svet

Razpad družbe

Resnično strašljiva posledica grškega varčevanja je vzpon neonacizma

Protinacistični grafit v Atenah

Protinacistični grafit v Atenah
© Profimedia

Na prelomu iz 19. v 20. stoletje so se v Rusiji pojavili Protokoli sionskih starešin. Dokument naj bi bil delo judovskih pomembnežev iz 19. stoletja in naj bi opisoval njihov načrt za zagotovitev svetovne prevlade. Čeprav je kmalu postalo jasno, da gre za antisemitsko izmišljotino, verjetno ruske tajne službe, so Protokole v nacistični Nemčiji preučevali v šolah, po nekaterih razlagah pa jih je Adolf Hitler uporabil kot podlago za holokavst.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Klemen Košak

 |  Mladina 46  |  Svet

Protinacistični grafit v Atenah

Protinacistični grafit v Atenah
© Profimedia

Na prelomu iz 19. v 20. stoletje so se v Rusiji pojavili Protokoli sionskih starešin. Dokument naj bi bil delo judovskih pomembnežev iz 19. stoletja in naj bi opisoval njihov načrt za zagotovitev svetovne prevlade. Čeprav je kmalu postalo jasno, da gre za antisemitsko izmišljotino, verjetno ruske tajne službe, so Protokole v nacistični Nemčiji preučevali v šolah, po nekaterih razlagah pa jih je Adolf Hitler uporabil kot podlago za holokavst.

Konec oktobra je stavek iz Protokolov v grškem parlamentu prebral poslanec stranke Zlata zora Ilias Kasidiaris. Parlamentarci so razpravljali o odvzemu imunitete Kasidiarisu in še dvema poslancema iz njegove stranke. Kasidiarisa čakata pravna postopka, ker naj bi bil leta 2007 zagrešil tatvino in napadel univerzitetnega profesorja, junija letos pa je na televizijskem soočenju trikrat udaril političarko Liano Kaneli. V svojo obrambo se mu je zdelo primerno navesti slavno protijudovsko potegavščino: »Da bi uničili ugled junaštva, jih bomo poslali na sojenje z obtožbami kraje, umora in vseh odvratnih vrst kriminala.« Vsi poslanci so glasovali za odvzem imunitete, a nobeden ni protestiral proti Kasidiarisovim besedam.

Zlata zora ne skriva naklonjenosti nacizmu, tudi njen znak je podoben svastiki. Stranka je na letošnjih parlamentarnih volitvah, na katerih je sodelovala z obljubo spopada s »priseljenskimi smetmi«, dobila sedem odstotkov glasov, dvakrat več, kot je treba za vstop v parlament, in se prvič uvrstila vanj. Zdaj se je po javnomnenjskih raziskavah podpora tej stranki podvojila. Naklonjenost si v deželi, kjer socialna država vse manj izpolnjuje svoje naloge, pridobiva na primer z razdeljevanjem hrane.

Ogromno podpornikov naj bi imela med grškimi policisti – 50 do 60 odstotkov naj bi jih bilo in podpora med njimi vsak dan narašča, je za BBC povedal poslanec stranke Ilias Panagiotaros. Priseljencem, ki se znajdejo v postopkih, naj bi se bili policisti hvalili, da so člani Zlate zore, in jim svetovali, naj se je pazijo. Žrtve zločinov, ki naj bi jih bili zagrešili priseljenci, pa menda policisti napotijo na Zlato zoro, ker je ta menda sposobna rešiti njihove težave.

Res lahko Grki, tudi tisti, ki si tega ne želijo, vse bolj »računajo« na dobro organizirane neonaciste, da bodo »uredili to težavo«. Pripadniki Zlate zore napadajo migrante, ki menda brez ustreznih dovoljenj na ulici prodajajo izdelke, napadajo pa jih tudi, ko stojijo v vrsti pred uradom, da bi ta dovoljenja pridobili. Napadli so gledališko predstavo Corpus Christi, ki prikazuje Jezusa in apostole kot homoseksualce, in grozili materi v Albaniji rojenega režiserja Laertisa Vasiliuja. Policisti pri vsem tem pogosto pogledajo stran.

Hkratnost varčevalnih ukrepov in domoljubja, kakršna je prisotna tudi v Sloveniji, ni naključna, opozarja zgodovinar dr. Jernej Kosi. Varčevanje prinaša preobrazbo, ki razgrajuje družbo in je že po naravi konfliktna. Prej je družbeno kohezijo zagotavljala socialna država, zdaj pa tega zaradi krčenja socialne pomoči, zniževanja plač, zmanjševanja zaposlenosti in omejevanja javnih storitev ne more več. Zato naj zdaj to funkcijo, kot pojasnjuje Kosi, opravlja »surova ideologija – namreč domoljubje: poudarjanje povezanosti in skupne preteklosti, torej tega, da je država mati vseh nas. Skratka nasilno bratenje med pripadniki družbenih razredov, ki imajo nasprotne interese. Češ, naša mati domovina je v nevarnosti in sedaj je čas, da stopimo skupaj in zategnemo pasove.«

Gre za pacifikacijo tistega dela prebivalstva, ki bo najbolj prizadet. »Če vam že ukinjamo brezplačno javno šolstvo in nižamo otroške dodatke, bomo sedaj dopustili vsaj to, da vi in vaši otroci skupaj z nami pojete himno; če že odpravljamo subvencionirano prehrano v šolah, bodo pa vsaj otroci pred poukom ob dvigu zastave zapeli Zdravljico,« karikira Kosi.

Grški Judje so bili ob izvolitvi Zlate zore v parlament pretreseni, a so morali priznati, da so njene tarče priseljenci, ne Judje, zato so sklenili, da »ni razlogov za skrb«. Zdaj so postali pozornejši. Pozorni bi morali biti tudi vsi drugi, še posebej v državah, ki jim vsiljujejo enake ukrepe kot Grčiji. Zlata zora je že dobila podružnico v Italiji.

Zato je za vse pomembno svarilo grškega premiera Antonisa Samarasa: »Grčija je na robu razpada družbe, podobnega tistemu v weimarski Nemčiji.«

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.