Država išče šefa

Ko smo že upali, da bo petkova Bobovnikova saga na nacionalki, kjer je dve uri masiral kandidate in gledalce, sklepni dogodek letošnje volilne sezone, se nam je v nedeljo zgodil rezultat, ki vodi v drugi krog. Zato bomo verjetno v precej podobnem časovnem terminu izbirali tako šefa Popove gostilne kot šefa države.

V nedeljo okoli sedme zvečer, ko je bila večina glasov že oddana, se je boj z volišč preselil na televizijske postaje. No, bolje rečeno postaji, saj se novinka Planet TV volitvam v nedeljo praktično ni posvečala, tako ali tako pa sta se osrednji informativni oddaji na nacionalki in POP TV začeli že dvajset minut prej kot običajno.

Na nacionalki je godrnjavega Toneta Jerovška in rahlo humornega Miho Kovača gostila Lidija Hren, ekipa na POP TV pa je bila malce bolj razširjena, z nekaj strankarskimi veljaki in twitter vremenarjem Denisom Oštirjem, ki je tokrat obdeloval podatke, iz katerih smo dejansko lahko kaj sklepali. Pri tem se mu je sicer blazno mudilo in je zato verjetno nenamerno ustrelil, da so vsi, ki hodijo v osnovne šole, v veliki meri podprli Pahorja.

Nekoliko manj priložnosti sta na Popu dobila komentatorja Simon Mastnak in Aljoša Bagola, ki sta svojih nekaj minut precej slabo izkoristila. Vsestranski Bagola nam je še milijontič razložil, da je leta 1960 na ameriških volitvah JFK zmagal po zaslugi televizijskih soočenj, potem pa dodal še neko ne preveč svežo primerjavo s politiko in monopolijem. Malo bolje se je odrezal Mastnak z izjavo, da imajo ljudje večje težave kot to, kdo bo njihov novi predsednik, kar so pokazali tudi na Popu, ko so se pred sedmo ukvarjali predvsem z možnostjo poplav, ki so grozile tisti večer.

Poleg studijskega boja je potekala še borba na terenu. Neustavljivo smo se hihitali, ko je Nataša Markovič na nacionalki gladko zamudila prvo javljanje z brskanjem po telefonu in vztrajanjem, da ničesar ne sliši. Ko se je javila naslednjič, spet ni slišala ničesar, ko pa se je iz svojega brloga z izjavo za javnost končno prikazal še Zver, se je v jemanju izjave pomerila z Vero Lađić s POP TV, s katero sta si tako skakali v besedo, da je poraženec celo pripomnil, da je konkurenca med televizijama večja kot pa med samimi kandidati.

Nedvomno, v nedeljo se je zdelo, kot da Pahor sploh ni bil njegov konkurent, saj so bili Zverov nasmeh in nasmehi njegovih spremljevalk po ugotovitvah Kovača nekoliko nerazumljivi, razen če so se seveda veselili zmage pravega kandidata desnice. Ali če spomnimo na izjavo Jerovška, ki je dejal, da upa, da je nova levica res nova, da je na sredini političnega prostora ali celo malo bolj na desno.

Primerjav z resničnostnimi šovi se naslednje tri tedne verjetno ne bomo mogli znebiti in morda se nam bo v drugem krogu celo zahotelo, da nam pred zadnjim glasovanjem svoje mnenje o kandidatih pove še Angelca Likovič.