16. 11. 2012 | Mladina 46 | Kultura
Chick Corea: »Glasba je vedno pozitivna sila.«
V Mariboru se obeta nastop enega izmed najinovativnejših jazzovskih glasbenikov dvajsetega stoletja
Chick Corea ob prejšnjem obisku Slovenije: leta 2009 je s triom Power of Three nastopil v Cankarjevem domu
Chicka Coreo ljubiteljem glasbe ni treba posebej predstavljati – nedvomno gre za enega izmed najinovativnejših jazzovskih glasbenikov dvajsetega stoletja, ki se je v svoji dolgoletni karieri okušal v najrazličnejših glasbenih žanrih. Kot pianist in klaviaturist se je kalil v številnih legendarnih jazzovskih zasedbah, mednje sodi tudi sodelovanje v revolucionarni skupini Milesa Davisa, ki je ob koncu šestdesetih in na začetku sedemdesetih let občinstvu predstavila novo glasbeno zvrst – jazz rock. Priljubljenost in tedanja izvirnost žanra je Coreo tako navdušila, da je ustanovil skupino Return To Forever, s katero je nadaljeval tam, kjer je končal z Davisom. Toda njegov raziskovalni duh mu ni dal miru in tudi pozneje je sodeloval s številnimi vrhunskimi svetovnimi glasbeniki. V sklopu projekta Evropska prestolnica kulture 2012 se bo v Mariboru predstavil s svojim triom.
Ste živa legenda jazza, v vaši dolgoletni karieri ste se ukvarjali z različnimi žanri tako popularne kot tudi klasične glasbe. Kateri izmed teh žanrov pa je najbolj vplival na vašo glasbeno pot?
Ko sem začel ustvarjati glasbo, je bila moja prva ljubezen bebop iz štiridesetih let. Moj oče Armando je imel doma veliko zbirko plošč z 78 obrati. Poslušal sem Charlieja Parkerja, Dizzyja Gillespieja, Buda Powlla, Big Band Billyja Eckstina in druge. Pri osmih letih sem se seznanil s klasično klavirsko glasbo, v zgodnjih sedemdesetih pa sem se navduševal nad Steviejem Wonderjem in Joni Mitchell. Še posebej pa se je krepila moja ljubezen do latinskoameriške glasbe in flamenka. Zmeraj sem se zanimal za široko paleto glasbe in tako je še danes.
Toda zasloveli ste kot eden od pionirjev jazz rocka ali fusiona, zlasti po sodelovanju v revolucionarnem bendu Milesa Davisa …
Miles je vedno iskal nove načine komuniciranja z glasbo. Ko sem sodeloval v njegovi skupini, med letoma 1968 in 1971, se je ves čas posvečal iskanju novih zamisli. Hkrati je začel v svojo glasbo vpeljevati električna glasbila. Mislim, da je glasba Milesa Davisa in glasbenikov, ki so sodelovali v njegovih različnih zasedbah v sedemdesetih letih, ustvarila osnovne elemente za razvoj nove mešanice glasbenih stilov.
Ali vas še zmeraj kritizirajo kot enega glavnih krivcev za elektrifikacijo jazza?
Rad imam vse zvrsti glasbe in umetnosti. Vedno sem poskušal mešati različne zvoke in različne ritme. Uživam, kadar igram z glasbeniki, ki imajo neko posebno kreativnost. Veseli me, kadar se naučim česa novega. Toliko o tem.
Ste ustanovni član superskupine Return To Forever. Kaj se je dejansko spremenilo, potem ko ste v svojo glasbo vpeljali električne instrumente?
Prvi dve plošči, ki sem ju posnel z Return To Forever, sta imeli določen zvok in ritem. Stanley Clarke in Airto Moreira sta sestavljala ritem sekcijo, ki je mojim skladbam dodala priokus brazilskega jazza. Šele s tretjo ploščo, Hymn of the Seventh Galaxy, smo naredili nepričakovani obrat k električnemu in rockovskemu zvoku. Zdi se, da se je tem spremembam prilagajalo tudi naše občinstvo – njen glasbeni okus se je spreminjal z našo glasbo. V šestdesetih in sedemdesetih letih se je glasba nenehno spreminjala, tako kot se danes. Po moje bo treba počakati še 20 ali 30 let, da bi lahko z gotovostjo zatrdili, kaj vpliva na spreminjanje glasbene kulture.
Življenje ste posvetili glasbi. Kako glasba (in druga umetnost) vpliva na družbo in obratno?
Verjamem, da glasba vedno pomeni pozitivno silo. Tako kot vse dobre stvari je tudi umetnost lahko »nalezljiva«, s tem pa širi svoje pozitivne učinke. Običajno so ljudje radi produktivni, ker jih to osrečuje. Podpiram vsakogar, ki ustvarja in spodbuja tovrsten način pozitivnega življenja.
Ali nam lahko predstavite trio, s katerim boste nastopili v Mariboru?
Počaščen sem, da v tem triu z menoj igrata Christian McBride in Brian Blade. Oba imata svoji lastni zasedbi in sta dobra skladatelja, snemala pa sta že z najboljšimi svetovnimi glasbeniki. To je že naša druga skupna turneja in lahko rečem, da mi igranje s tema genialnima glasbenikoma omogoča veliko ustvarjalne zabave.
Sodelovali ste s priznanimi svetovnimi glasbeniki – ali nam lahko zaupate, s kom vam je bilo najbolj v veselje sodelovati, tako med starejšimi kot mlajšimi glasbeniki?
Res sem imel to čast in zadovoljstvo, da sem ustvarjal s številnimi velikimi umetniki in genialnimi glasbeniki. To je nedvomno največje bogastvo mojega življenja. Imamo tudi srečo, da je svet poln mladih kreativnih glasbenikov, ki nadaljujejo promocijo lepote glasbene kulture. Oni so glasbeniki prihodnosti in od njih sem se največ naučil.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.