Tatjana Fink: "Hiša hospica je bila iz nerazumljivih razlogov izbrisana iz nacionalnega programa paliativne oskrbe, ko je ta prišel na vlado.

V Ljubljani edinole hiša hospica skrbi za umirajoče bolnike v zadnji fazi paliativne oskrbe. Kako je prišlo do tega, da ji grozi zaprtje?

Vse financiranje hiše je pristalo na plečih naše nevladne organizacije. Letno za delovanje potrebujemo 450.000 evrov, česar sami ne moremo zagotoviti. Približno 25 odstotkov zberemo s prispevki uporabnikov, deset odstotkov dobimo od mestne občine. Z donacijami zberemo okoli 220.000 evrov, glede na trenutno stanje z donacijami pa je nemogoče, da bi zbrali še več.

Na ministrstvu za delo menijo, da vam zagotavljajo dovolj podpore, saj na leto prejemate 73.000 evrov za program spremljanja umirajočih bolnikov in svojcev, drug program za psihosocialno obravnavo pa naj bi bil redno sofinanciran od leta 2000 …

Hospic ima pet strokovnih programov. Vsi financerji zahtevajo, da se sredstva porabljajo in vodijo ločeno in namensko. Nimamo možnosti prelivanja sredstev. Omenjena sredstva se torej ne nanašajo na hišo hospica. Letošnje leto smo kandidirali za sofinanciranje hiše hospica, a smo bili zavrnjeni. V obrazložitvi je bilo zapisano, da bi morali imeti 500 uporabnikov. Uvrstili so nas namreč v isto skupino s programi za Rome, begunce, azilante. Zato seveda nismo zadostili merilom. Hiše hospica imajo od pet pa do dvanajst postelj, torej obravnavajo zgolj toliko umirajočih naenkrat.

Ena od možnosti financiranja, ki se nenehno omenja, je pridobitev koncesije po sprejetju Nacionalnega programa socialnega varstva. Ta v državnem zboru sploh še ni bil sprejet.

Problem te koncesije je, da ni opredeljenih nobenih pogojev za njeno pridobitev. To pomeni veliko past. Koncesija za socialno ali institucionalno varstvo ne opredeljuje deleža zdravstvenih ali drugih sredstev. Hiša hospica je neznanka, zanjo pri nas še nimamo sprejetih standardov. Zato predvidevamo, da bi nas poskušali umestiti v isto kategorijo kot domove za starejše. To je nemogoče, ker se od njih preveč razlikujemo. Od ministrstev zato pričakujemo natančnejšo pravno podlago znotraj nacionalnih programov, na katero bi se lahko sklicevali.

Kako pa je z leta 2010 sprejetim nacionalnim programom paliativne oskrbe?

V nasprotju z drugimi, ki so paliativno oskrbo začeli izvajati šele pred kratkim, se mi z njo ukvarjamo že 18 let. Mi smo že šli skozi določen razvoj, drugi pa so na začetku. Imamo torej dva vzporedna razvoja tega področja, brez urejenega sistema. Poleg tega je bila hiša hospica iz nerazumljivih razlogov izbrisana iz nacionalnega programa paliativne oskrbe, ko je ta prišel na vlado. Zato smo sedaj obravnavani kot nov izvajalec. To pa pomeni, da četudi bi nam namenili del sredstev, bi jih manj prejeli trenutni prejemniki. Čeprav v resnici mnogi med njimi paliativne oskrbe sploh ne opravljajo.

Kaj čaka varovance hiše hospica, če boste konec decembra zaprli vrata?

Poskrbeli bomo za vse bolnike, ki jih trenutno oskrbujemo, še vedno sprejemamo tudi nove. Naša skrb je, da poskrbimo za vsakega, zato nihče ne bo ostal za zaprtimi vrati ali pred njimi.