Boj proti univerzi od znotraj

Podobno kot drugi privrženci SDS tudi dr. Borut Rončević meni, da je čas za drugačno Slovenijo – za drugo republiko. Če bo pravim politikom uspelo doseči 60+, lahko pričakujemo ambiciozne spremembe, je zapisal Rončević že septembra lani. Ocenil je, da se Sloveniji »končno ponuja priložnost za prehod v radikalno drugačen gospodarski, politični in kulturni sistem«. Priložnost za »neizprosno inventuro«, »tako odločno, kot je bila odločna denacifikacija v Nemčiji po drugi svetovni vojni«. Odločno v neoliberalno Slovenijo, torej.

Letošnje leto je pokazalo, da dejstvo, da SDS na volitvah ni niti zmagala, kaj šele dosegla 60+, družbenih sprememb ni ustavilo. Rončević k njim ne prispeva več samo kot idejni oče novih univerz, predavatelj na zasebnih družboslovnih fakultetah ter pisec komentarjev za Planet Siol.net. To počne tudi kot direktor direktorata za visoko šolstvo.

Doslej se je izkazal z ambicioznim varčevanjem v visokem šolstvu, za katero mnogi opozarjajo, da bo imelo nepopravljive posledice. Pokazal je, kakšni morajo biti razpisi za financiranje, za katere le neprepričljivo zavrača očitke, da ne favorizirajo visokošolskih ustanov, s katerimi je povezan, ter v slabši položaj postavljajo javne univerze. Njegov dosežek je predlog zakona o visokem šolstvu, ki bi »njegovim« fakultetam olajšal podaljšanje akreditacij ter olajšal uresničitev njegove želje po ustanovitvi univerz v Novem mestu in Celju.

Kot direktorju direktorata za visoko šolstvo Rončeviću samoumevno pripadajo še nekatere funkcije. Tako je od junija član odbora agencije za raziskovalno dejavnost, ki deli javni raziskovalni denar, od oktobra pa je tudi podpredsednik upravnega odbora Univerze v Ljubljani. V že omenjenem prispevku na svojem blogu je lani zapisal, da so eden od značilnih problemov Slovenije »rigidne slovenske univerze, ki s svojim delovanjem, kako ironično, močno prispevajo k temu, da Slovenija ne postane družba znanja«. Med te rigidne institucije spada tudi ljubljanska univerza, v katere upravnem odboru danes sedi.

Članstvo v upravnem odboru UL Borutu Rončeviću sicer ne prinaša veliko možnosti, da bi samovoljno vplival na delo ljubljanske univerze. Odločitve bo sprejemal skupaj s preostalimi osmimi člani, ki nimajo istega mnenja o slovenskem visokem šolstvu. Mu pa ta funkcija daje legitimnost v očeh javnosti, ko bo javno izražal sodbe o ljubljanski univerzi. Če bo Rončević rekel ali napisal, da je ljubljanska univerza slaba, bo javnost verjela, da je njegovo mnenje upravičeno, saj ima dostop do številnih informacij o njenem delovanju.

Glede na njegovo dosedanje delovanje na ministrstvu ni težko uganiti, kaj bo s temi informacijami počel Rončević …