Gorenakova spodletela manipulacija

V prejšnji Mladini smo objavili sliko računalniškega zaslona z ministrstva za notranje zadeve (MNZ), ki dokazuje, da so na ministrstvu referendumske podpise sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije preverili že v petek, 26. 10., ob 15. uri in 39 minut. Te slike na Mladini nismo pridobili po nekakšnih konspirativnih poteh. Minister za notranje zadeve Vinko Gorenak je namreč na svojem blogu špekuliral, kdo bi lahko bil Mladinin vir in kakšno je politično ozadje. Nič posebnega, tukaj ni nobenih »stricev«. Gre za standardno prilogo k dopisu, s katerim notranje ministrstvo obvesti referendumske pobudnike in parlament o rezultatu preverjanja podpisov, ki je vsakomur dosegljiva na spletnih straneh parlamenta. Priloga ni nič posebnega, je pa ta konkretna priloga seveda pomembna zgolj zaradi datuma in časa, ki je viden z računalniškega zaslona. Slednji dokazuje, da so na MNZ delo končali in rezultate vnesli v računalnik že 26. oktobra popoldne.

Ta podatek je pomemben zaradi tega, ker so v sindikatu kemične, nekovinske in gumarske industrije, potem ko jih je ministrstvo obvestilo, da niso zbrali dovolj podpisov, sklicali tiskovno konferenco in na njej opozorili na, po njihovem mnenju, »dogovorno« oviranje njihove referendumske pobude, ki je bilo usklajeno med Gorenakom in predsednikom državnega zbora Gregorjem Virantom. Ministrstvo jih je namreč o tem, da so zbrali premalo podpisov, obvestilo šele 30. oktobra, tik pred koncem roka, ko bi jih parlament še lahko pozval k dopolnitvi pobude in k zbiranju dodatnih podpisov. V sindikatu so se spraševali, kako je mogoče, da je v vložišče parlamenta prišel dopis šele 30. oktobra, če pa je na dokumentu odtisnjen datum 26. oktobra. V prvem odgovoru so z ministrstva sindikatom pojasnili, da je datum na dopisu (26. 10.) pomotoma ostal zaradi tipkarske napake. 25. oktobra naj bi namreč na MNZ v preverjanje dobili dve referendumski pobudi, sestavili naj bi oba dopisa z datumom 26. oktobra, a dejansko naj bi drugo referendumsko pobudo preverili zaradi velike količine dela šele naslednji teden, do 30. oktobra.

A slika računalniškega zaslona dejansko dokazuje, da so delo končali že 26. oktobra. In tukaj postanejo pojasnila notranjega ministrstva vse bolj nenavadna. Ko smo minuli teden v Mladini – za začetek delno na spletu – to zgodbo objavili, bi moral minister Gorenak na pogovor v poslansko skupino Pozitivne Slovenije zaradi napovedane interpelacije. Na hodniku se je obrnil in čez eno uro je sledil dolg odgovor notranjega ministrstva z naslovom »Zavračamo očitke o namernem zadrževanju seznamov podpisnikov!«. V njem ministrstvo pojasnjuje, češ da so podpise, ki jih je bilo skupaj pri obeh referendumskih pobudah okrog 5000, resda preverili v enem dnevu, 26. 10. A da so nato pri referendumu o slabi banki izvedli še kontrolo, ki pa je za 2500 podpisov trajala vse do 30. 10. popoldne:

»V ponedeljek, 29. 10. 2012, je potekala kontrola ustreznosti izvedenega preverjanja, kar je običajna praksa v primeru, ko je zbranih podpisnikov premalo. To pomeni kontrolo upravičenosti izločitve neustreznih podpisov, saj bi morebitna napaka lahko vplivala na končni rezultat števila preverjanja. Šele po končani kontroli, kjer ni bilo ugotovljenih nepravilnosti pri izločanju podpisnikov, je bil dopis, skupaj s poročilom, ki je odražalo število preverjenih podpisov do konca delovnega dne v petek, 26. 10. 2012, dne 30. 10. 2012 posredovan v Državni zbor.« To pojasnilo ministrstva je seveda nenavadno in neverjetno – kako naj verjamemo notranjemu ministrstvu, da so podpise preverili v enem dnevu, nato pa je »kontrola« dela, ki ni ugotovila nobene napake, trajala štiri dni? A poleg tega so s tem odgovorom na MNZ razkrili še eno, novo nepravilnost.

Na MNZ so namreč pred tem, zaradi 400 izgubljenih podpisov, v torek, 13. 11., opravili tudi notranji nadzor nad zgoraj opisanim postopkom. Ta nadzor, opravljen v direktoratu za upravne notranje zadeve, ni odkril nepravilnosti. Je pa zanimiv zadnji odstavek poročila, ki ga je podpisal vodja nadzora Mile Nunić. V njem piše, da naj bi po končanem postopku preverjanja direktorat z dopisom »26. 10. 2012 po kurirju posredoval celotno gradivo DZ ter navedel, da ima 2346 podpisnikov pobude volilno pravico in so v seznamu navedli tudi pravilne osebne podatke, kot jih določa Zakon o referendumu in ljudski iniciativi«. Kako je lahko vodja nadzora zapisal, da so gradivo po kurirju poslali že 26. 10., če pa ministrstvo pravi, da so gradivo poslali kasneje, šele 30. 10., po dodatni kontroli podpisov v »dobro« sindikata? Ali zavaja ministrstvo ali zavaja vodja nadzora?

Za pojasnilo smo še enkrat prosili notranje ministrstvo. Od tam so nam poslali še bolj nenavaden odgovor. Zapisali so, češ, da če je dokument opremljen »s tem datumom (26. 10. 2012) in pisarniško odredbo vročanja (po kurirju)«, to še ne pomeni, »da je bil tega dne dejansko poslan«. Skratka, čeprav je vodja nadzora zapisal, da so z MNZ 26. 10. »po kurirju posredovali celotno dokumentacijo DZ«, to še ne pomeni, da so jo zares poslali. Za pojasnilo, kako ta odgovor razumeti, smo se obrnili še na upravnega inšpektorja Roberta Lainščka, ki smo mu opisali ta »upravni paradoks«, po katerem zapisana informacija, da je bil dokument posredovan kurirju, še ne pomeni, da je bil kurirju dan v roke. Kot smo pričakovali, tudi Lainšček ni razumel, kaj hočejo na ministrstvu pojasniti. Neke »logike« pri tem ni, pravi, saj je namen kurirjev v tem, da organi hitro poslujejo. »Sicer daš dokument na Pošto Slovenije, mar ne,« se sprašuje inšpektor.

Res je, da morda vsa ta dodatna vprašanja in odgovori ministrstva niti niso potrebni, saj je bilo že takoj jasno, kakšen je bil namen ministrstva, pa tudi predsednika parlamenta Gregorja Viranta, ki je ravno tako na ministrstvo podpise v preverjanje poslal dva dni pozneje, kot bi jih lahko. Objektivno odgovoren za nastale zaplete je torej nedvomno minister Gorenak. A vse dodatno zapletanje in manipuliranje ministrstva poleg tega kaže še, da je minister očitno tudi subjektivno odgovoren. Ni šlo za malomarnost, ravno nasprotno, šlo je očitno za precej organizirano manipulacijo. Kako so se ob tem na ministrstvu odzvali, pa razkriva še eno, temno plat ministra Gorenaka, ki se rad javno pohvali, da pri njem »poštenost« nekaj velja.

Mladine so se namreč s sočnimi pridevniki lotili na spletni strani Politikis. Nad tem se sicer nima smisla pritoževati, je pa vendarle treba opozoriti, da je donedavni urednik tega medija, Dejan Kaloh, pred kratkim postal ministrov svetovalec, ki naj bi na ministrstvu vodil »najzahtevnejše projektne skupine«. In na tem portalu, očitno povezanim z ministrovim kabinetom, urednik tudi redno objavlja ekskluzivne informacije iz policijskih preiskav.