Obsodba preprečevanja splava

V času, ko Irsko pretresa škandal zaradi smrti nosečnice Savite Halappanavar, ki ji zdravstvene oblasti niso dovolile opraviti splava, in ko je evropski parlament za evropskega komisarja za zdravje imenoval izpričanega nasprotnika splava Tonia Borga, je Evropsko sodišče za človekove pravice izdalo novo sodbo o pravici do splava. Že drugič v dveh letih je zaradi preprečevanja splava v konkretnem primeru obsodilo Poljsko.

Lani je bila Poljska obsojena zaradi kršitve evropske konvencije o človekovih pravicah, ker nosečnici ni omogočila splava, čeprav so zdravniški pregledi kazali na veliko možnost genetske okvare zarodka. Tokrat je sodišče Poljsko obsodilo, čeprav je bil splav v konkretnem primeru (skrivaj) opravljen. In sicer zaradi preprečevanja splava 14-letni nosečnici, ki je zanosila zaradi posilstva.

Zgodba je grozljiva. Mladoletna nosečnica se z mamino podporo odloči za splav in si pridobi potrebno potrdilo tožilstva, da je bila posiljena. Mati in hči potujeta od bolnišnice do bolnišnice, a zdravnika, ki bi opravil splav, ne najdeta. Ves čas imata opraviti z obiski duhovnikov in samooklicanih aktivistov, nasprotnikov splava, ki ju skupaj z zdravstvenim osebjem silijo v podpis izjave, da si dekle otroka želi in da se odpoveduje splavu. Pridrži ju policija in neprekinjeno šest ur zaslišuje na policijski postaji. Organi pregona zoper nosečo hčer začnejo kazenski postopek zaradi nezakonitega spolnega občevanja, čeprav je bilo prej že ugotovljeno, da je bila žrtev spolne zlorabe, ne pa storilka. Družinsko sodišče materi začasno omeji roditeljsko pravico, hčer pa namesti v dom za mladoletnike, ji odvzame mobilni telefon in jo zaklene v sobo z rešetkami. Nevzdržni položaj reši šele višje sodišče, ki materi povrne roditeljsko pravico, noseči hčeri pa svobodo. Splav opravijo na skrivaj.

Evropsko sodišče je Poljsko obsodilo zaradi kršitve pravice do zasebnega in družinskega življenja zaradi ravnanja zdravstvenega sistema in razkritja osebnih podatkov matere in hčere v javnosti. Pa tudi zaradi kršitve pravice do svobode in varnosti, ker so socialne službe v sodelovanju s policijo in cerkvijo materi protipravno omejile roditeljsko pravico, noseči mladoletnici pa protipravno odvzele prostost. Sodišče je ugotovilo tudi kršitev 5. člena konvencije, ki govori o ponižujočem ravnanju, ker so vsi skupaj namesto zagotavljanja pomoči mladoletnici v tem travmatičnem obdobju počeli vse drugo.

Morda je smisel obsodbe v Pravni praksi še najbolje opisala Andreja Tratnik z ljubljanske pravne fakultete: »Razumem ljudi, ki so intimno prepričani, da je splav slaba stvar. Predstavljam si, da je njihova ljubezen do novega življenja tako močna, da na možnost prekinitve nosečnosti ne bi pomislili niti v najhujših okoliščinah. Ne razumem pa, kako je lahko plamen ljubezni do tujega zarodka tako močan, da z vso močjo žge tiste, ki nimajo enakega mnenja: zlasti bodočo mater, ki v sebi nosi nezaželenega, s silo spočetega otroka.«