Zakaj je treba preprečiti za 4 stopinje Celzija toplejši svet

Čedalje več starejših ljudi na različnih koncih Slovenije ugotavlja, da takšnih neurij, nalivov, poplav, suš, vročine ne pomnijo. Enako je drugod po Evropi in po svetu. V ZDA v New Orleansu je orkan Katrina leta 2005 prizadel le revne, v New Yorku so se nekateri meščani lani poleti, ko so bile zaradi orkana Irene poplavljene nekatere ulice, še zabavali in se po njih vozili s čolni. Letos, ko je pustošil orkan Sandy se nihče ni več zabaval. Brez vsega je ostal tudi srednji sloj, ki se za razliko od New Orleansa ni več utegnil pravočasno umakniti na varno.

Človeštvo mora takoj začeti izvajati vrsto korenitih ukrepov za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov ali pa se začeti pripravljati na propad celotnih ekosistemov, na razselitve, trpljenje in smrt na stotine milijonov ljudi, piše v poročilu z naslovom »Zmanjšamo vročino. Zakaj je treba preprečiti za 4 stopinje Celzija toplejši svet,« ki ga je objavila Svetovna banka ob začetku podnebne konference v Dohi. Če človeštvo ne bo ukrepalo, se bo globalna temperatura do konca stoletja dvignila vsaj za 4 stopinje Celzija, kar bo povzročilo apokalipso.

Publizerjev nagrajenec Chris Hedges na portalu Truthdig piše, da to poročilo opozarja, da se bo zaradi dviga temperature za 4 stopinje Celzija občutno zmanjšala pridelava poljščin, izginile bodo številne ribe, bistveno več ljudi kot danes bo stradalo. Na stotine milijonov ljudi se bo prisiljenih izseliti z obalnih območij in z otokov, ki jih bo zaradi dviga gladine morja zalila voda. Razširile se bodo bolezni, kot so malarija, kolera in denga (tropska virusna vročinska bolezen). Zaradi vročinskih valov in suše, pa tudi poplav, zlasti v tropskem svetu, bo del sveta postal neprimeren za življenje. Številne živalske in rastlinske vrste, ki so nujne za preživetje ljudi, bodo izginile. Močni viharji bodo uničili številna naselja. Zdravstveni in socialni sistemi se bodo zrušili. »Revni bodo najbolj nastradali. A vsi bomo na koncu izgubili zaradi norosti in nadutosti industrijske dobe. Kljub temu nič ne naredimo,« piše Hedges.

»Dobro je spomniti, da dvig globalne temperature za 4 stopinje Celzija pomeni približevanje razliki med današnjimi temperaturami in temperaturami v času zadnje ledene dobe, ko je bila večina Srednje Evrope in severa ZDA pod ledom, globalna povprečna temperatura pa je bila med 4,5 in 7 stopinj Celzija nižja. Te podnebne spremembe so nastale v enem stoletju ne tisočletju,« piše v poročilu.

Hedges opozarja, da politična in podjetniška elita v industrijskem svetu kljub kopici znanstvenih podatkov še vedno postavlja kratkoročne dobičke in širitev dejavnosti pred zaščito človeških življenj in ekosistemov. Naš odnos do narave in prihodnost naših otrok določa industrija za izrabo fosilnih goriv. Zaradi naraščanja temperatur globalna pridelava koruze in pšenice pada že od leta 1980. V prihodnjih letih se bo to zmanjševanje pospešilo. Takšne suše, kot je bila letošnja, ki je prizadela 80 odstotkov kmetijskih površin v ZDA, bodo postale vsakdan.

»V tem novem obdobju visokih temperatur bodo najbolj mrzli meseci verjetno bistveno toplejši, kot so bili najtoplejši meseci ob koncu 20. stoletja,« piše v poročilu, ki ga je za Svetovno banko naredil Potsdam Institute for Climate Impact Research. Na območju Sredozemlja, Severne Afrike, Bližnjega vzhoda, Tibetanske plošče bodo tako rekoč vsi poletni meseci toplejši, kot so bili zadnji vročinski valovi. Najtoplejši julij na območju Sredozemlja bo lahko za 9 stopinj Celzija toplejši od do danes najtoplejšega julija. Izvedenci inštituta opozarjajo, da se takšnemu dvigu temperatur večina ljudi in naravnih sistemov ne bo zmogla prilagoditi. Med ljudmi bo dvig temperatur povzročil stres in negotovost, kar bo vodilo do povečanja konfliktov in nasilja. Pripravljavci poročila in Svetovna banka zato voditelje industrijskih držav pozivajo, naj takoj sprejmejo odločne ukrepe, med katerimi je zmanjšanje odvisnosti od fosilnih goriv, da rast globalne temperature ne bo presegla 2 stopinj Celzija.