Sufjan Stevens: Silver & Gold

Izdajanje božičnih albumov je že dolgo stalnica krščanskih družb zaradi izrazito komercialno naravnanega božičnega razpoloženja, ki se najočitneje kaže v pretirano kičasto okrašenih izložbah trgovin in velikih nakupovalnih središč. To opozarja na izkoriščanje božične tradicije v komercialne in dobičkonosne namene, a praznik je še vedno izrazito priljubljen med ljudmi. To pa pomeni, da je med njimi tudi veliko glasbenikov.

Silver & Gold je zbirka 58 božičnih pesmi, ki jih je Sufjan Stevens ustvaril med letoma 2006 in 2012, in je logično nadaljevanje njegove prve takšne zbirke Songs for Christmas (2006). Kaj pomeni, ko se glasbenik odloči ustvariti in tudi objaviti natanko sto skladb, posvečenih božiču? Gotovo to, da je s tem praznikom obseden – a ne zgolj to.

Pri Sufjanu Stevensu, izrazito nadarjenem in inventivnem avtorju, ki v prevladujočem indie folk izrazu uporablja najrazličnejše načine ustvarjanja, gre tudi za sočasno čaščenje lepote in očaranosti nad tem praznikom, prav tako pa za opozorilo o vseh nepravilnostih in deviacijah, s katerimi je božič povezan v sodobnih, potrošniško usmerjenih kapitalističnih družbah. To daje vedeti že sam notranji ovitek albuma, ki obsega 80 strani, na njih pa najdemo poglobljene eseje o božiču in rekvizite, kot so začasni tatuji in nalepke z bizarnimi podobami na temo božiča.

Silver & Gold je sestavljen iz petih EP-jev. Prvi, Gloria, predstavlja Stevensa v njegovi najbolj pričakovani fazi, tisti, ki jo oboževalci še najbolje poznajo z legendarnega albuma Illinois (2005), orkestriranega neofolk popotovanja po eni izmed ameriških držav, in še enem megalomanskem projektu, ki si ga je Stevens zastavil kot nekakšen življenjski projekt – predstaviti vsako ameriško zvezno državo z albumom.

Drugi tokratni božični EP, I’m a Santa’s Helper!, ponuja predelave božičnih pesmi, pa tudi Sufjanove kritične izvirnike, a je nekoliko preveč razpršen, brez prave rdeče niti. Tretji EP, Christmas Infinity Voyage, je očitno tesno povezan z ustvarjanjem elektronsko naravnanega albuma The Age of Adz (2010), saj ponuja devet eksperimentalnih elektronskih skladb, med drugim tudi kratko predelavo Princeove skladbe Alphabet St.

Toda celotni album do vrhunca zares stopnjujeta šele zadnja dva EP-ja: igrivost četrtega cedeja Let it Snow! z domiselnimi predelavami znanih božičnih pesmi se na petem EP-ju Christmas Unicorn, ki z istoimenskim komadom sklene zbirko priredb in izvirnikov na temo božiča, gladko spremeni v finale albuma.

Izrazito kritičen, na trenutke celo temačen pogled na praznik, ki ga Stevens kot pravi kristjan občuduje, a ga hkrati tudi kritizira. Odlična zvočna kulisa za prihajajoče praznike.