Piroman je na čelu vlade

V prvem odzivu na proteste je predsednik vlade Janez Janša na spletu objavil graf, ki naj bi dokazoval, da je »naša država v lanskem letu kar 60 odstotkov državnih pomoči namenila daleč najbolj razviti Ljubljanski regiji, vsem ostalim 11 slovenskim statističnim regijam skupaj pa 40 odstotkov«. V govoru z naslovom »Za svobodo in pravičnost gre!« se je vprašal, ali je to pravično. »Močno dvomim,« si je odgovoril. Po njegovem te nepravičnosti sploh nihče ni opazil, saj naj bi bila v središču medijske pozornosti »zgolj neresnična trditev ljubljanskega župana, češ da mu je država neupravičeno vzela 60 milijonov«.

Tej predstavitvi je čez nekaj dni že sledil politični program. Protesti imajo precej »globlje korenine«, je dejal premier, kar se dogaja po državi, bi moralo po njegovem na koncu »rezultirati v rešitvah, ki bodo proti centralizmu«. Tudi odzivi na razvojne razlike zadnjih 20 let niso bili pravilni: »V lanskem letu je 60 odstotkov denarja šlo osrednjeslovenski regiji, 40 odstotkov pa ostalim regijam,« je dejal. Je res šlo kar 60 odstotkov državnih pomoči v Ljubljano, kot že nekaj dni ponavlja predsednik vlade!?

Seveda ne. Na 21. strani letošnjega, že štirinajstega poročila o dodeljenih državnih pomočeh, iz katerega je svoje podatke črpal tudi Janša, je lepo opisano, kam gre denar. To poročilo vsako leto napišejo na finančnem ministrstvu, kjer vedno znova začno s podatkom, da sicer Osrednjeslovenska regija z Ljubljano resda prejme veliko večino državnih pomoči, a v resnici ta ne gre v »Ljubljano«. Državna pomoč, prikazana glede na regijo, se pač šteje tako, da se upošteva kraj sedeža podjetja, ki je pomoč dobilo. In ti sedeži so navadno prav v Ljubljani.

Zavod za gozdove ima na primer sedež v Ljubljani, zato se šteje, da je šel denar v Ljubljano. A v resnici ga je zavod porabil »po gozdovih« na Gorenjskem, Štajerskem in verjetno po Kočevskem. Po teh merilih je lani Osrednjeslovenska regija dobila kar 60 odstotkov vseh državnih pomoči, toda večji del tega denarja je bil namenjen Novi Ljubljanski banki, Slovenskim železnicam, obema Kmetijsko gospodarskima zbornicama in Zavodu za gozdove. Ko so statistiki te »moteče« transferje izključili, je bila slika drugačna: največ državne pomoči, piše v poročilu, ni dobila »Ljubljana«, ampak dve najmanj razviti slovenski regiji, Pomurje in Zasavje.

Do neke mere je normalno, da poskuša predsednik vlade proteste reinterpretirati v svojo korist. Lahko recimo tudi meni, pa čeprav se sliši še tako neverjetno, da je proteste organiziral štab Danila Türka. Ker želijo »nekateri očitno zanetiti ogenj, ki bo tako velik, da bi morebiti lahko spremenil volilne trende, ki se nakazujejo«, kot je Janša dejal tik pred volitvami. Nedvomno pa politiki Rubikon prestopijo, če se odločijo za zavestno manipulacijo z uradnimi podatki, kot so to storili v Janševem kabinetu, kjer so na spletu objavili le sporni graf – brez pojasnila in celo z očitnim namenom vzbujanja napetosti med ljudmi v trenutku, ko je velika večina javnosti razmere mirila.

Ščuvanja dela prebivalstva proti drugim je sicer razmeroma učinkovita politična tehnika. Konec koncev je s tem piromanskim pristopom Franc Kangler tudi zmagoval na lokalnih volitvah. A populizem je lahko tudi palica z dvema koncema.