Pesticidi enako nevarni kot pred 50 leti

Novim razmeram se bo moralo prilagoditi tudi kmetijstvo

Vreme in kmetijstvo sta povsod po svetu povezana. Ne glede na to, na katerem kontinentu so, kmetje so vedno odvisni od temperatur in dežja. Zato ni razumljivo, zakaj se vsi pogovori o podnebnih spremembah vrtijo okrog zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov, nihče pa ne govori, kako kmetijstvo prilagoditi novim razmeram, v New York Timesu piše Bruce Campbell, direktor raziskovalnega programa za podnebne spremembe, kmetijstvo in varno hrano v okviru globalnega partnerstva za raziskave v kmetijstvu (CGIAR) s sedežem v Kopenhagnu.

Število ljudi na svetu se bo predvidoma v prihodnjih 15 letih povečalo za 1 milijardo, za te ljudi bo treba pridelati več hrane z manj izpusti in s prilagoditvijo kmetijstva podnebnim spremembam. Številne vlade ne čakajo na mednarodni dogovor, ampak ukrepajo že zdaj. V Braziliji je vlada za dveletni program zagotovila 250 milijonov dolarjev, prek katerega je financirala več kot 2 tisoč projektov za sanacijo pašnikov, izboljšanje ravnanja z živalskimi odpadki, uvedbo načina kmetovanja, ki manj izčrpava prst, za pogozdovanje in podobno, piše Campbell.

V Nigru izvajajo več kot 1000 projektov na področju kmetijstva, ribištva in živinoreje, pri katerih sodeluje 100 tisoč ljudi. S temi projekti so na skoraj 9000 hektarih zemljišč uvedli bolj trajnostno kmetijstvo, na skoraj 90 odstotkih teh zemljišč so zmanjšali erozijo zemlje in rabo vode. V Vietnamu so povečali donos pri pridelavi riža in hkrati zmanjšali izpuste škodljivega metana. Projekt so začeli izvajati leta 2007, lani je bilo vključenih že1 milijon kmetov, pokrival pa je 185 tisoč hektarov zemljišč. Hektarski donos so povečali med 9 in 15 odstotkov, prihodek kmetov pa med 95 in 260 dolarjev na hektar na leto.

Vsi ti projekti so uspešni, a problem je v njihovem obsegu. V Vietnamu novo metodo uporablja le 10 odstotkov pridelovalcev riža, da bi ga razširili, bi potrebovali bistveno več sredstev. »Ni mogoče reči, ali bodo Vietnam, Niger in druge države v razvoju kdaj imele dovolj sredstev za kmete, da bi se ti lahko prilagodili novim razmeram. Pri tem se najbolj kaže potreba po ukrepanju na mednarodni ravni,« opozarja Bruce Campbell.

Mark Bittman pa v svojem komentarju v New York Timesu opozarja na problem uporabe pesticidov v kmetijstvu. Zadnje študije kažejo, da trajna izpostavljenost pesticidom ni škodljiva le za rastline, ampak za vsa živa bitja vključno s človekom. Ameriško društvo pediatrov je opozorilo starše na nevarnost pesticidov in jim svetovalo, naj skušajo čim bolj zmanjšati stik z njimi, saj obstajajo močni dokazi o povezavi med pesticidi in rakom, zlasti tumorji na možganih in z levkemijo. Študije po opozorilih ameriških pediatrov kažejo tudi na škodljiv vpliv pesticidov na razvoj otrok, vključno z nižjo inteligenco, povzročajo avtizem, hiperaktivnost in nemirnost otrok. Bittman dodaja, da vse več študij kaže tudi na povezavo med izpostavljenostjo pesticidom in Alzheimerjevo boleznijo.

Z argumentom, da bi zmanjšali uporabo pesticidov, so kemijska podjetja razvila gensko spremenjene rastline, a po Bittmanovih podatkih kmetje za pridelavo teh rastlin dejansko uporabljajo za 24 odstotkov več kemikalij kot za pridelavo poljščin, ki niso gensko spremenjene. Najbolj pa ga skrbi, kako so ljudje že desetletje, več generacij brezbrižni do uporabe pesticidov, testi pa kažejo, da ima tako rekoč vsakdo v svojem telesu že sledi teh snovi. V ZDA prebivalec vsak dan prek hrane in pitne vode zaužije 10 ali še več pesticidov. Veliko škode je že bilo narejene, uporabo pesticidov pa je mogoče s klasičnimi metodami, kot je kolobarjenje in organsko kmetovanje, postopno zmanjšati le na dolgi rok.

Izvedenec Charles Benbrook je leta 2008 v svojem poročilu Simplifying the Pesticide Risk Equation: The Organic Option ocenil, da bi s povečanjem biološke pridelave hrane rabo pesticidov lahko zmanjšali za 97 odstotkov. Ob tem je mogoče slišati očitke, da je organsko pridelana hrana bistveno dražja, zato si jo lahko privoščijo le premožnejši, a res je tudi, da bi se cena zmanjšala, če bi se povečalo povpraševanje in povečala ponudba. Če bi bil Bittman zdaj otrok ali bi imel majhne otroke, bi naredil vse, da bi kupoval organsko pridelano hrano. Če si tega ne bi mogel privoščiti, bi se seznanil s črno listo sadja in zelenjave, ki vsebuje največ pesticidov, in seznamom, ki jih vsebuje najmanj, ki ju objavlja okoljska organizacija Environmental Working Group. »A ne glede na starost, moramo ostati budni in se zavedati, da so pesticidi danes enako nevarni, kot so bili pred 50 leti,« piše Mark Bittman.

Kmetijski inštitut je letos aprila objavil študijo o rabi fitofarmacevtskih sredstev oziroma pesticidov v Sloveniji in možnostih za njihovo bolj racionalno rabo. Njeni avtorji pravijo, da je treba pri oceni rabe fitofarmacevtskih sredstev v Sloveniji upoštevati pogoje kmetijske pridelave. Ugotovili so, da ima Slovenija v primerjavi z drugimi državami EU zelo slabe pogoje, ki se zrcalijo v razdrobljenosti obdelovalnih površin, konfiguraciji terena, podnebnih razmerah (med primerjanimi državami ima Slovenija največ padavin), pomemben je tudi delež trajnih nasadov v strukturi zemljišč, ki podobno kot v Italiji, pri nas zelo odstopa od evropskega povprečja. »Poudariti je potrebno, da je strategija varstva rastlin v trajnih nasadih bolj intenzivna in je skupna raba aktivnih snovi fitofarmacevtskih sredstev na hektar lahko večja za 10 do 20-krat od rabe aktivnih snovi v poljedelstvu,« piše v študiji.

Normaliziran indeks rabe, s katerim so na skupni imenovalec postavili rabo fitofarmacevtskih sredstev v trajnih nasadih in njivah, kaže, da imajo največjo porabo teh sredstev na Nizozemskem, najmanjšo pa v Avstriji. Slovenija ima po tem kazalcu povprečno rabo teh sredstev, kar pomeni, da je večja kot v Avstriji in na Madžarskem, a manjša kot v Franciji, Nemčiji, Italiji in na Nizozemskem.

»V okviru vrednotenja vplivov sedanjega načina kmetovanja na okolje in varnost hrane na podlagi razpoložljivih podatkov in okoljskih kazalnikov ocenjujemo, da je stanje glede vsebnosti ostankov fitofarmacevtskih sredstev v kmetijskih pridelkih oziroma glede onesnaženosti podzemne vode in drugih, predvsem površinskih vod v Sloveniji zadovoljivo, vendar bi se ga dalo vsekakor še izboljšati. Glede vplivov sedanjega načina kmetovanja na drugo okolje, predvsem neciljne organizme pa ocenjujemo, da je za dejanske ocene tveganj premalo podatkov in bi bilo potrebno spremljanje tovrstnih vplivov vsekakor vzpostaviti,« piše v študiji.

Po oceni pripravljavcev študije bi v Sloveniji v prihodnjih desetih letih lahko »z dovolj ambicioznim pristopom« zmanjšali porabo pesticidov za 10 do 15 odstotkov. Med cilji za obdobje od leta 2012 do 2020 predlagajo zmanjšanje rabe fitofarmacevtskih sredstev za 25 odstotkov na aktivno obdelovalno površino s pomočjo intenziviranja nekemičnega varstva rastlin. Z izboljšavo tehnoloških postopkov pridelave gojenih rastlin in s pomočjo opazovalno napovedovalne službe pa bi bilo treba zmanjšati pogostnost rabe teh sredstev v trajnih nasadih (sadovnjakih in vinogradih) za 20 odstotkov. Zagotoviti bi bilo treba, da v slovenskih pridelkih in obdelovalnih površinah ne bi bilo nič ostankov neregistriranih pesticidov, vsi ostanki dovoljenih pesticidov pa bi morali biti pod dovoljeno mejo v živilih.