Več kot tisoč besed

Vsaka bienalna razstava slovenske ilustracije je kot največji pregled s tega področja dobra priložnost za presojo, v kakšni ustvarjalni kondiciji je naša sodobna ilustracija. Dobra ilustracija pritegne vsakogar, saj nikdar ni namenjena le mladim ali starim. »Ena sama ilustracija ima izredno moč, pove nam več kot tisoč besed, zato je izjemno pomembno, da jo gojimo in čuvamo kot zelo pomembno področje likovnega ustvarjanja,« ugotavlja Aleš Sedmak, akademski slikar in predsednik Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov.

Čeprav vsaka nova generacija zraste ob ilustraciji in ima ta pomembno vlogo pri oblikovanju estetskih in likovnih čutov posameznika, saj jih brusi tudi z objavami v časopisih, knjigah, na letakih ali ovitkih plošč, znotraj likovne srenje še vedno velja za manjvreden način izražanja. V primerjavi z drugimi likovnimi zvrstmi je nekoliko zapostavljena, vsaj kar zadeva strokovno, teoretsko in kritiško obravnavo. »Vendar zato ni nič manj vitalna in plodovita,« pravi Brane Kovič, likovni kritik in letos predsednik žirije bienala slovenske ilustracije.

To dokazuje že pogled v domače tiskane medije, kjer je ilustracij sicer manj kot nekoč, a položaj se izboljšuje. Mladina je letos ob neutrudnem hišnem avtorju Tomažu Lavriču aktivirala še več drugih domačih ilustratorjev (Franco Juri, Jernej Žumer, Zoran Pungerčar, Mina Fina …); s svojimi ilustracijami so opremili nekatere članke in morda bodo katere izmed njih na ogled tudi na naslednjem bienalu. Na tokratnem pa sodeluje Damijan Stepančič, ki se na naših stripovskih straneh prav zdaj predstavlja s stripom Trbovlje. Žirija letošnjega bienala ga je tudi nagradila, in sicer s plaketo Hinka Smrekarja. Prejel jo je za hudomušne, domala karikaturne ilustracije v knjigi Petra Svetine Čarobni prstan. A ne le Mladinine, zadnje čase so tudi naslovnice Dnevnikovega Objektiva pogosto ilustrirane in na tokratnem bienalu si lahko ogledamo tiste, ki jih je ustvaril David Krančan. Razred zase je študentski mesečnik Tribuna, ki ilustraciji namenja pomembno vlogo, na bienalu pa je zastopan z družbenokritičnim delom Mihe Kosmača.

Tokratni jubilejni, deseti bienale ilustracije vsekakor dokazuje, da se za perspektivo in prihodnost slovenske ilustracije ni treba bati. Na njem se predstavlja 64 avtorjev in ena avtorska skupina. Srečamo vse generacije, od najstarejše, ki je še vedno aktivna in domiselna, do najmlajše, ki se že spoprijema z izzivi novih medijev in poskuša v svojo likovno govorico v polju likovne ilustracije vnesti nove in še ne videne prvine.

Med slednjimi izstopa Ana Baraga, ki je letos prejela posebno pohvalo žirije za mladega ustvarjalca za ilustracije v avtorski knjigi Besedarije besedne bedarije, kjer besedne akrobacije domiselno kombinira s preprosto črtno risbo, s katero ustvarja duhovite likovne izjave, ki gledalca ne morejo pustiti ravnodušnega. Ravnodušnih nas ne pusti niti sprehod s prsti prek publikacije taktilnih ilustracij skupine Kaverljag, namenjene slepim. Zanjo so avtorji prejeli posebno priznanje žirije za zamisel in izpeljavo projekta Žuželke od blizu dr. Ala Vrezca. Še en tak primer je avtorska knjižica Namazi za mizo, polna okusnih receptov Klemena Koširja in sočnih, nežnih potez ilustratorke Mete Wraber.

Z najvišjo nagrado Hinka Smrekarja za življenjsko delo je bila letos nagrajena akademska slikarka Kamila Volčanšek. Ena naših vidnejših ilustratork, ki se v zadnjem času posveča predvsem slikarstvu, je kriva, da se mi ob omembi njenega imena v spomin prikradejo hudomušne erotične debeluške, otroci pa jo poznajo predvsem kot knjižno ilustratorko z izjemnim opusom, del katerega so tudi ilustracije za slovensko ljudsko pravljico iz Saržente pri Čedadu o fižolčku, ogelčku in slamici ali pa za Andersenovo o cesarjevem slavcu. Njene stvaritve, ki jih lahko, kot so zapisali žiranti, brez pretiravanja označimo za celostne umetnine, kjer usklajeno sobivajo linije, barve, narativni, dekorativni in oblikovalski elementi, so do sredine decembra na ogled v Mali galeriji Cankarjevega doma. Dela drugih avtorjev bodo nadstropje više na ogled do konca januarja.

Sicer pa je letošnji bienale na pobudo predsednika žirije prejšnjega bienala Radovana Jenka dobil novo preobleko, ki so jo zasnovali študentje z Oddelka za grafično oblikovanje Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Izbrana rešitev, vidna tudi na plakatih, je delo Katarine Medić in spontano in igrivo zagotavlja odličen okvir za poudarjanje različnih tipov ilustracij, ki so na ogled na razstavi.

Razstava:
10. slovenski bienale ilustracije
Kje: Galerija CD, Ljubljana
Kdaj: do 31. januarja 2013