Velebanke, ki so nad zakonom

Velebanka HSBC se je izognila kazenskemu postopku zaradi pranja denarja za mehiške in kolumbijske kartele, ki prekupčujejo z drogami, in skupine, ki so povezane z Al Kajdo. Namesto, da bi na podlagi dokazov vložilo obtožnico in začelo kazenski pregon, je ameriško pravosodno ministrstvo HSBC dovolilo, da se je lahko izvlekla s plačilom kazni v višini 1,9 milijarde dolarjev. Matt Taibbi, novinar revije Rolling Stone, ob tem opozarja, da morajo v ZDA navadni državljani v zapor za različne nesmiselne prekrške, v banki, ki je oprala 800 milijonov dolarjev od trgovanja z drogami, pa ne morejo najti nikogar od odgovornih, ki bi moral zaradi tega v zapor.

To nedvomno kaže na dvojna merila. Nekateri lahko za vsak prekršek pristanejo v zaporu, nekateri pa lahko kršijo pravila, kakor hočejo, pa jim ni treba v zapor, pravi Taibbi. V primeru HSBC je celo finančni tisk, ki je do bankirjev zelo prijazen, začel spraševati, kaj morajo ti ljudje narediti, da je proti njim vložena obtožnica. Kajti HSBC je priznala, da je naredila enega najhujših prekrškov, ki ga banka lahko naredi. Podoben škandal s pranjem denarja si je privoščila tudi britanska banka Standard Chartered, ki se je pred kratkim prav tako izvlekla s plačilom kazni. Drugi dve veliki britanski banki Royal Bank of Scotland in Barclays sta vpleteni v škandal z manipuliranjem liborja, kar pomeni, da so vse britanske velebanke vpletene v velike škandale, opozarja Taibbi. Zaradi manipulacij z liborjem je bilo aretitranih nekaj ljudi na nižjih položajih, ni pa videti, da bi moral kazensko odgovarjati kdo z vrha.

To, da vodilnim velikih bank za prekrške ni treba kazensko odgovarjati, je sporočilo, da s kršitvami lahko nadaljujejo. »Če ni kazenskega pregona niti za najbolj očitna kazniva dejanja, je to sporočilo za vsakogar, za investitorje po vsem svetu, da bančni sistem nikakor ni varen,« opozarja Taibbi. Res je, da je 1,9 milijarde dolarjev, kolikor znaša kazen, ki jo mora plačati, HSBC, ogromno denarja, a samo za navadne državljane, nikakor za bankirje, kajti to je dobiček, ki ga HSBC ustvari v dveh mesecih. Torej je ta kazen niti približno ne bo zamajala. Pred njo se je na enak način, z zunaj sodno poravnavo in plačilom kazni v višini 575 milijonov dolarjev izognila kazenskem pregonu tudi ameriška velebanka Goldman Sachs. Ta znesek je prav tako predstavljal le dvajsetino zneska, ki ga je ta velebanka dobila prek reševanja zavarovalnice AIG z davkoplačevalskim denarjem.

Ne samo, da si bankirji lahko kupujejo svobodo, ampak teh kazni tudi ne plačujejo iz lastnega žepa, ampak je to denar delničarjev banke, pojasnjuje Matt Taibbi. Hkrati si te velebanke lahko brez obresti sposojajo denar pri ameriški centralni banki FED, to pomeni, da si pri vladi sposodijo denar, s katerim ji plačajo kazen.

Dnevnik New York Times je na naslovnici objavil članek o internih komunikacijah med tožilci na zveznem ministrstvu za pravosodje in okrožnim tožilcem v New Yorku, ki so skušali doseči, da bi zoper HSBC vložili obtožnico vsaj zaradi kršenja bančne tajnosti, ki je šibkejša kršitev od pranja denarja. A tudi to je bilo preveč, ker se vlada boji, da bi »kazenski pregon ogrozil HSBC kot eno največjih bank na svetu in s tem destabiliziral celoten globalni finančni sistem«. »Ni treba biti genij, da ugotoviš, da je takšno razmišljanje povsem privlečeno za lase. Če bankirjem ni treba kazensko odgovarjati za kriminalna dejanja v vrednosti milijardo dolarjev, ki so povezana s trgovanjem z drogami in terorizmom, to ne ščiti bančnega sistema, ampak plaši investitorje in varčevalce povsod po svetu, jih prepričuje, da so lahko celo najbolj 'ugledne' banke ujetnice vodilnih, ki služijo morilcem in teroristom,« piše Taibbi. Še huje je, da je pravosodno ministrstvo ravnalo enako kot vodilni v HSBC – vzelo je denar in pogledalo vstran.

Publicist Barry Grey prav tako pravi, da iste oblasti, ki ne preganjajo bankirjev zaradi poslov s preprodajalci drog, nimajo nikakršnega problema pošiljati v zapor odvisnike od drog, ki jih spravljajo v ZDA isti preprodajalci, ki jim bankirji perejo denar. »Finančni paraziti, ki podpirajo svetovno trgovino z drogami in služijo na račun zniževanja življenjskega standarda navadnih državljanov, so nad zakonom,« piše Grey. Kot ugotavljajo novinarji New York Timesa, so »določene finančne ustanove postale tako velike in tako med seboj povezane, da so postale prevelike za kazenski pregon«.

Časopis Financial Times pa je spomnil, da se je Robert Khuzami, eden od vodilnih mož ameriškega borznega nadzornika SEC, rešil kazenskega pregona zato, ker je bil pred prihodom na SEC glavni svetovalec Deutsche Bank za ZDA in je branil to banko, ko je prikrajala računovodske izkaze. Tej banki je Khuzami svetoval tudi v času, ko je skupaj z drugimi velebankami zastrupljala svetovni finančni sistem z ničvrednimi izvedenimi finančnimi instrumenti.

Barry Grey piše, da je Khuzami dobil službo na SEC po priporočilu Richarda Walkerja, ki je prej zasedal njegovo mesto na SEC, zdaj pa je glavni svetovalec Deutsche Bank. Ko je lani prvi mož ameriške velebanke JPMorgan Jamie Dimon pričal pred senatom, je za njim kot glavni svetovalec banke sedel Stephen Cutler, ki je bil prej v SEC sedel na stolčku, kjer je zdaj Khuzami.

»Tega Avgijevega hleva kriminala in korupcije, ki vključuje vse uradne institucije ameriškega kapitalizma, ni mogoče reformirati. Odtujitev finančne aristokracije od realnega življenja je mogoče končati le z masovno mobilizacijo ljudi, ki vodi do razlastitve bankirjev. Tako bodo velike banke in finančne institucije lahko postale javna last in bo nad njimi mogoče uvesti demokratični nadzor,« je prepričan Barry Grey.

Matt Taibbi pa pravi, da je ameriška vlada z opustitvijo kazenskega pregona za HSBC tudi uradno priznala, da je »vojna proti drogam šala«.