Vladavina manipulacije

Notranji minister Vinko Gorenak je interpelacijo preživel. A ne zato, ker se je je ubranil, ampak zato, ker se je znova zlagal

Sektor za registracijo prebivalstva in javne listine, kjer na notranjem ministrstvu preverjajo podpise na referendumskih pobudah, vodi Alenka Colja. Alenka Colja je bila tudi tista, ki je 25. in 26. oktobra razporejala delo, to pomeni, da je vsakemu od več kot 20 uslužbencev dala določeno količino listov s podpisi, uslužbenci pa so potem podpise preverili in ji liste vrnili.

Zaradi zapletov s podpisi so na MNZ opravili interni nadzor. V tem nadzoru je Coljeva podpisala tole izjavo: »Ker ni bilo zbranih dovolj ustreznih podpisov, sem glede na ’slabe izkušnje’ z izpodbijanjem pravilnosti pregledovanja (TEŠ) sama ponovno preverila vseh 271 listov, in sicer vse izločene podpise. Tako sem naknadno za 28 podpisnikov, za katere sodelavci niso mogli razbrati zaradi nečitljivosti, uspela določiti posameznike in potrdila ustreznost.« Protikorupcijska komisija je v svoji analizi ugotovila, da so uslužbenci delo končali 26. oktobra ob 10.44, Coljeva pa je omenjenih 271 listov še enkrat preverila in delo končala v petek, 26. oktobra, ob 15.17.

Ob interpelaciji so ministru Gorenaku v opoziciji ta teden očitali, da je s tem podatkom zavlačeval in pobudnike referenduma o slabi banki z dopisom uradno obvestil šele tik pred iztekom roka, v katerem bi bilo mogoče zbrati še dodatne podpise, v torek 30. oktobra. Na vprašanje, zakaj šele 30. oktobra, je Gorenak večkrat ponovil, da je v ponedeljek, 29. oktobra, potekalo preverjanje podpisov, ki je bilo opravljeno v korist podpisnikov: »V ponedeljek je pač potekala kontrola. In kaj je tu narobe? Hvala lepa s tem očitkom,« je zatrdil Gorenak. Alenka Colja je seveda nadzor opravila že v petek, 26. oktobra, med 10.44 in 15.17.

Kljub tej na novo razkriti manipulaciji je Gorenak interpelacijo preživel. Tudi protikorupcijska komisija je ugotovila, da sta »minister za notranje zadeve in MNZ kot institucija ravnala v nasprotju s pričakovano integriteto«. In sicer ravno zato, »ker so formalno obvestilo o manjkajočih podpisih v DZ posredovali šele tik pred iztekom zakonskega roka, čeprav je bilo že v petek, 26. 10. 2012, popoldan znano, da podpisov ni dovolj, o čemer je bil minister, pa tudi nekateri drugi funkcionarji in javni uslužbenci, obveščen še isti dan«. To dejstvo naj bi po mnenju komisije terjalo najmanj, da se minister opraviči in prizna ter sprejme odgovornost in prevzame posledice.

Ko je pred letom in pol protikorupcijska komisija nekaj podobnega ugotovila o ravnanju notranje ministrice Katarine Kresal pri najemu stavbe Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), je Kresalova odstopila s položaja. Gorenak, poln besed, kot so »poštenost in odgovornost do mojih volivcev«, pa vztraja. Čeprav je njegova manipulacija že tedne dokazana, vladajoča politika v javni prostor vnaša zmedo, servira razne teorije zarote, skuša zbegati gledalce te in podobnih fars. Gorenakov šef Janez Janša je ta teden trdil, da bi lahko liste z referendumskimi podpisi ukradel nekdo, ki je »hotel škoditi koaliciji«, Kresalova pa je po njegovem odstopila, ker so »rušili Pahorjevo koalicijo«, ne pa zaradi komisije.

Če z argumenti podprta javna razprava ni mogoča, in sicer prav zato, ker jo onemogoča sama oblast, potem je težko pričakovati tudi kakršnekoli rešitve za razmere, v katerih smo.