Z domoljubjem proti demonstrantom

Polnočni klub, ki si ga je prejšnji teden na nacionalki privoščil Igor Pirkovič, se je sprva zdel kot nekakšen obskuren poskus vzbujanja narodne zavesti v času, ko še ustavno sodišče pritrjuje kapitalu namesto človekovim pravicam. A zadnji teden pred prvo vseslovensko vstajo se je pokazalo, da je domoljubje samo še ena od instantnih strategij vlade, da bi v času številnih protestov ljudi spomnila, da je domovina tisti koncept, ki mu moramo biti zvesti, ne pa pravna država ali demokracija.

Na dan neuspešne interpelacije ministra Gorenaka se je na nacionalki oglasil Janez Janša z jasno nalogo: državljanom tega podalpskega raja sporočiti, da demonstracije niso izkaz nezadovoljstva, temveč dobro organiziran manever ljudi, ki svoje kredite urejajo prek telefona; in s tem ni mislil na uporabnike telefonskih bančnih storitev, temveč na tajkune, ki naj bi jih zakon o slabi banki tako prizadel, da so na ulice poslali na tisoče ljudi s transparenti, na katerih ni niti enega bančnika.

V studiu s Ksenijo Horvat Petrovčič, ki je Janšo vsaj dvakrat pripravila do jecljanja (ko je beseda tekla o germanistu Mariniču in ko sta govorila o zaposlitvi njegove zlate maturantke), je premier povedal, da so po drugi strani demonstracije v Mariboru organizirali LDS-ovci in zaresovci, ki so bili neuspešni na volitvah. Filozofa Borisa Vezjaka je mirno razglasil za propadlega politika, potem pa vsem domnevnim organizatorjem svetoval, naj se preizkusijo na volitvah in zmagajo. No, kot dokazuje Janša, ti na volitvah sploh ni treba zmagati, da prevzameš oblast, a pustimo podrobnosti.

Nacionalko je okrivil spodbujanja nasilja in zato takoj pokasiral nekaj odločnih besed voditeljice, povedal, da za obiskovanje obravnav nima časa, čeprav bi mu počivanje na sodišču dobro delo, Mariničev problem pa prepustil božji presoji.

A pravi domoljubni trenutki so nastopili dan zatem, ko smo si končno lahko ogledali posnetek prvega festivala slovenske domoljubne pesmi Mati domovina, ki ga je zadnji dve leti napovedoval Janšev soobtoženec Tone Krkovič.

In oh, kako smo bili domoljubni. Najprej se je s svojimi zlobnimi obrvmi na odru prikazal gost iz Polnočnega kluba Tone Kuntner in prizadeto recitiral domoljubnosti, potem pa so se pod vodstvom Romana Končarja in Nataše Bolčine Žgavec zvrstili sami pravi pevci in glasbeniki, ki so prepevali o lepotah domovine s spremljavo orkestra, pevskega zbora in unc-ca-ca ritma na bobnih, ki se ga ne bi sramoval niti Werner (čeprav navija za protestnike).

Estetika telovadnice in pevci, ki ne znajo besedila in zato večino skladbe preživijo z nosom med papirji, so očitno pravi odgovor na pozive k odstopu premiera in vlade, a pravi finale se bo seveda zgodil v soboto na državni proslavi, ko se bodo pele prave kitice Zdravljice in ko bodo nastopali pravi državljani. In če bomo res pridni, bomo morda lahko spet slišali Krkovičevo odo Mati domovina, v prvo vrsto poleg Janše pa se bo morda že usedel Borut Pahor.