Lider ali grobar

Kaj vse je bil Zoran Janković letos? Že pred leti smo govorili, da je kontroverzna figura. Letos bi lahko tej oznaki dodali še nekaj novih pojmov. S presenetljivo zmago na parlamentarnih volitvah, tako rekoč iz strankarskega nič, je postal najmočnejši politik v parlamentu. Njegova parlamentarna zmaga je bila dokaz, da je ljudstvo naveličano dosedanje politične elite, in hkrati napoved novega, politično nepredvidljivega obdobja, v katerem pa lahko ljudstvo Jankovića odpihne enako hitro, kot ga je postavilo na oder.

S fenomenom Janković sta letos obračunali »stara« slovenska levica in tudi desnica. Vsaka po svoje. Stara levica – to je pravzaprav Borut Pahor – mu je s svojimi manevri preprečila, da bi postal mandatar. Stara desnica pa se ga je lotila s policijskim aparatom. Ni dvoma, da so razlogi za raznovrstne preiskave proti njemu politični, seveda pa to ne pomeni, da so kar vse neupravičene. Večji del postopkov usmerja vodja specializiranega tožilstva Blanka Žgajnar, tesna sodelavka Barbare Brezigar, preiskava je posledica ovadb in analiz davčne uprave, ki jo je tedaj vodila Mojca Šircelj, žena poslanca SDS Andreja Širclja, sodno preiskavo v drugi zadevi pa vodi Jaka Brezigar, sin Barbare Brezigar.

Ob vseh teh »aferah«, v katerih sta vidnejšo vlogo kot Janković igrala njegova sinova, smo se letos spraševali, ali je Janković res novi lider slovenske levice ali nemara njen grobar. Njegov zadnji argument v tem boju je bil, da sta sinova polnoletna in sama odgovorna za svoja dejanja. Med dejanji sinov in njim naj bi stal Kitajski zid. A ta Kitajski zid se je začel rušiti. Sta sinova, pri vsem, kar smo izvedeli o njunem zasebnem življenju, res »polnoletna« in »odgovorna«? Tisto gradbeno podjetje, ki je dobilo občinski denar za stadion v Stožicah, ga je morebiti res povsem legalno posodilo enemu od podjetij Jankovićevih sinov. Toda posojila se danes dajejo na zaupanje. In če sinova ne zbujata zaupanja, je to jasen indic odgovornosti Zorana Jankovića.

Desnici je tudi letos očitno uspelo uničiti še enega od voditeljev levice. A prava zmaga to ni. Levica v resnici pravih voditeljev – v primerjavi z desnico – tako ali tako nikoli ni imela. Doslej so bili vsi hitro zamenljivi, Janković ni tukaj nobena izjema. In ko bo odšel, bo težava ostala. Volivci so ga podprli predvsem zato, ker Janševa desnica in parlamentarna levica nista zbujali zaupanja. Dejansko je Janši to leto Janković koristil, ker so bili njegovi sodni postopki in njegova zloraba politične funkcije zaradi Jankovićevih afer manj vidni.

Tranzicija, kakršno doživlja levica, pa desnico pravzaprav še čaka.