Cena osamosvojitve

Dobri dve desetletji po osamosvojitvi in skoraj točno na 21. obletnico izbrisa je Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu izdalo končno sodbo o izbrisanih in Slovenijo obsodilo na plačilo odškodnin vsem, ki jih je izbrisala iz registra stalnega prebivalstva.

Prva slovenska poosamosvojitvena vlada je izbris izpeljala 26. februarja 1992 – 25.671 ljudi je bilo prenesenih iz registra stalnih prebivalcev na seznam tujcev. Izbrisani so poleg statusa s tem v Sloveniji izgubili vse ekonomske, socialne in delavske ter zdravstvene pravice. Tako se je začela več kot dve desetletji trajajoča kalvarija izbrisanih, njihovih družin in potomcev. Usode ljudi so presunljive. Pa ne le zaradi izbrisa samega, ki se je začel v času vlade Lojzeta Peterleta, zdaj evropskega poslanca. Pač pa tudi zaradi ravnanja vseh vlad, ki so ji sledile. Nobena se vprašanja največje kršitve človekovih pravic po osamosvojitvi ni lotila iskreno, čeprav so nekatere levosredinske vlade deklarativno izražale to namero. Celo ustavno sodišče je bilo vsa ta leta zadržano do vprašanja, četudi je leta 1999 na to temo sprejelo bistveno odločbo. Ugotovilo je, da je bil izbris nezakonit, in to potem potrdilo v več odločbah, ki so sledile, in večkrat (izjema je referendum o tehničnem zakonu leta 2004) referendum o izbrisanih tudi prepovedalo. Da so bile z izbrisom kršene človekove pravice, ni zapisalo nikdar. Je pa to zato zapisalo evropsko sodišče v prvostopenjski in drugostopenjski obsodbi Slovenije.

Šestim izbrisanim, ki so se obrnili na evropsko sodišče, je letos poleti to dosodilo plačilo po 20 tisoč evrov zaradi nematerialne škode, torej duševnega trpljenja. Hkrati je slovenski vladi naložilo, da v letu dni pripravi načrt za izplačilo odškodnin za nematerialno škodo po zgledu, ki ga je sodišče postavilo, in načrt za plačilo materialne škode, ki so jo izbrisani pretrpeli.

Evropski sodniki so torej ugotovili množično kršitev človekovih pravic. Vlada pod vodstvom Janeza Janše pa je pripravo akcijskega načrta in modela za izvršitev sodbe evropskega sodišča zaupala Jambrekovi zasebni fakulteti oziroma ekipi štirih njenih predavateljev na čelu z nekdanjim ustavnim sodnikom Tonetom Jerovškom. Jerovšek je bil edini ustavni sodnik, ki je glasoval proti temu, da ustavno sodišče o izbrisanih sploh odloča. O eni izmed odločb ustavnega sodišča o izbrisanih je zapisal, da je »pravno nevzdržna odločba, ki ji ne verjame nihče razen slepcev in sleparjev«.

Še dobro, da jih dovolj sedi na evropskem sodišču.