Cirkus bo zapustil mesto

Leta 2012 je bil Maribor evropska prestolnica kulture. Vedeli smo, da je leta 2003 v bližnjem Gradcu projekt EPK omogočil, da so zgradili Kunsthaus, Hišo literature, Otroški muzej in novo dvorano za sodobno glasbo, niso pa le gradili, ampak so hkrati s tem obogatili tudi sceno, in ta je ostala živa do današnjega dne.

Kaj nam ob novem letu zapušča mariborski projekt EPK? Ni nove umetnostne galerije, ni dvorane MAKS, mariborska knjižnica, mestna hiša in Rotovški trg niso obnovljeni, podobno je bilo s Pokrajinskim muzejem, z minoritskim kompleksom s cerkvijo in z ureditvijo dravskih nabrežij. Če ne bi bilo Trga Leona Štuklja pa prenovljenega Vetrinjskega dvora, bi se zdelo, da se skozi Maribor EPK ni nikdar sprehodila. Čast projekta je rešil Dragan Živadinov, saj je v Vitanju z nadčloveško vztrajnostjo uresničil vesoljski KSEVT, pa tudi v partnerskih mestih so se bolj potrudili.

Maribor je EPK za novo leto zapustil dolg, ona pa mu je vračala s prekarnim delom vpletenih v posamezne dogodke, z ad hoc sledenjem spreminjajočim se delovnim razmeram in naraščajočim strahom pred tem, kaj se bo zgodilo s kulturo v Mariboru, ko bo cirkus zapustil mesto.

Projekt EPK je sprva prinašal upanje v razvoj, željo po čisti energiji, kakršna je od leta 2005 izhajala iz Kiblinega angažmaja. V poskusih sodelovanja z državo in občino ter ob težavah s samoorganizacijo Zavoda Maribor 2012 se je izkazalo, da EPK ne bo takšna, kot so si je kulturniki želeli. Ko sta oktobra 2010 taktirko v roke prijela Mitja Čander in Helena Hvalec, so se priprave na EPK končno začele. Objavljen je bil prvi izbor projektov, umeščenih v sklope Terminal 12, Ključi mesta, Urbane brazde in Življenje na dotik. Po številnih grožnjah z odstopi, neizpolnjevanju obveznosti in dejanskih odstopih se je prestolnica 14. januarja uradno odprla v Mariboru, naslednje dni pa še v drugih partnerskih mestih.

Program EPK je bil zgolj soliden: The Stroj, Chick Corea Trio, Laurie Anderson, Ulay, Jasmina Cibic, razstava Nemci in Maribor, prijetnost eko, bio in vrtičkarskih Urbanih brazd, pa tudi veliko programa zavzemajoči posvojeni in razširjeni festivali, produkcije in projekti, ki so jih pripravili kulturniki v mestu ali Sloveniji, EPK pa jih je vključila v svoj okvir. Upati je, da je ob povečanem številu turističnih prenočitev vsaj dokaj živahna menjava kulturnikov pustila trajne sledi, toda to bo pokazal čas.

Do takrat pa je mogoče zatrditi, da je EPK Maribor uporabil predvsem kot vajo za veliko premiero mesta, ki se je prebudilo takrat, ko si je to samo želelo, in glasno zavpilo: »Gotof je!«