Grki si pomagajo z alternativno valuto tem

V Volosu so domačini našli svoj način za spopad z varčevalnimi ukrepi

Na tržnici v mestu Volos je bil živahen dan. Angeliki Ioanitou je prodala spodobno količino olivnega olja in mila, njena prijateljica Maria pa je naredila dober posel s svežimi pitami. Pri tem pa niti en sam evro ni zamenjal lastnika, nihče od kupcev na tej tržnici sploh ni pomislil na denar. »Gre za menjavo in solidarnost, pomoč drug drugemu v teh težkih časih,« je Ioanitoujeva pojasnila novinarski Guardiana Heleni Smith. »Lahko rečem, da nas mnogo sanja utopične sanje brez evra,« je dodala.

V Volosu so domačini našli svoj način za spopad z varčevalnimi ukrepi – imajo svojo alternativno valuto, ki jo imenujejo tem. V času, ko so Grki z izvedbo varčevalnih ukrepov in politik, ki jo zahtevajo mednarodni posojilodajalci, izgubili 40 odstotkov razpoložljivega prihodka, se je nov sistem, ki so ga vzpostavili, izkazal kot velik uspeh. V mrežo menjave tem se je že vpisalo 1300 ljudi. Zanje nov lokalni bančni sistem ni samo učinkovit odgovor na zmanjšanje plače in povečanje davčne obremenitve, ampak tudi najboljša rešitev, ki omogoča trgovanje.

»En tem je ekvivalent enemu evru. Olivno olje in milo, ki sem ju prodala, sta mi prinesla 70 tem, s katerimi sem kupila pomaranče, pito, serviete, čistila in okraske za božič,« je pojasnila Angeliki Ioanitou, ki je mati petih otrok. Trideset tem ji je ostalo in jih je podarila ženskam, ki so ostale brez zaposlitve in nimajo vira za preživljanje. Po podobnem sistemu posluje v Grčiji vse več trgovin, kavarn, tovarn. Za alternativno valuto so na voljo tečaji joge, zdravstvene storitve, varstvo za otroke, računalniški tečaji. Tem je rešil življenje tudi Christini Koutsieri, ki je bila marca lani prisiljena po 27 letih zapreti živilsko trgovino, ker ni zmogla več plačevati novih davkov in računov.

Sociolog Yiannis Grigoriou, ki je eden od soustanoviteljev mreže tem, razlaga, da alternativni sistem trgovanja mnogim Grkom pomaga na dva načina. Nadomesti jim izgubljen prihodek in zagotavlja jim zaščitno mrežo v teh težkih časih. Starejši ljudje se še spomnijo, ko je bila blagovna menjava v Grčiji nekaj običajnega, ko so v vaseh mleko in kozji sir menjavali za meso in moko.

Po Grčiji je nastalo več mrež, s katerimi Grki pomagajo lačnim in revnim, a mreža v Volosu je bila prva in je daleč največja. Pred krizo je bil Volos pristaniško in industrijsko mesto. Iz njegovega pristanišča niso vozile le ladje na sosednje otoke, preden se je v Siriji začela državljanska vojna, je bil Volos glavno pristanišče na trgovski poti med Grčijo in Bližnjim vzhodom. Kot industrijsko središče je bil znan po tobačni industriji, jeklarski in kovinski industriji.

Grška vlada je lani sprejela zakon, ki podpira ljudi, ki si poiščejo nove rešitve za boj zoper krizo. Z njim je prvič spodbudila alternativne oblike podjetništva in razvoj lokalnih dejavnosti. Za lokalne uradnike, kot je župan Volosa Panos Skotiniotis, se je tem izkazal kot odlično dopolnilo za evro. »Vsi podpiramo alternative, ki nam pomagajo blažiti gospodarske in socialne posledice krize. Evra nikoli ne bo nadomestil, a šibkejšim pripadnikom naše družbe res pomaga. Ljudi spodbujamo, naj uporabljajo tem za vse družbene in kulturne aktivnosti v občini,« je razložil novinarki britanskega Guardiana.