Filip Tobias: "Nihče se ni zavzemal za odkritje resnice, ampak samo za to, da bi fante čim dlje držali v priporu, kar je iracionalno in nedopustno."
Zastopnik staršev nekaj priprtih ob mariborski 3. vstaji
© Vesna Pušnik STA
Že kmalu po aretacijah in odreditvi pripora za nekaj domnevnih nasilnežev na protestih 3. decembra v Mariboru ste skupaj s starši zahtevali njihovo izpustitev. Nekateri so vam očitali, da to zahtevate kar povprek.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
© Vesna Pušnik STA
Že kmalu po aretacijah in odreditvi pripora za nekaj domnevnih nasilnežev na protestih 3. decembra v Mariboru ste skupaj s starši zahtevali njihovo izpustitev. Nekateri so vam očitali, da to zahtevate kar povprek.
Ne trdimo, da so vsi ti fantje nedolžni, zagotovo jih je nekaj metalo kocke. Je pa dejstvo, da jih je bilo kar nekaj takrat priprtih po nedolžnem. Bili so na napačnem kraju ob napačnem času in so jih tam prijeli. Ne glede na to, kdo je kriv ali kdo ni, je dejstvo, da priporni razlogi zanje niso obstajali. Priporni razlogi ponovitvene nevarnosti morajo namreč po naši zakonodaji vsebovati tako objektivne kot subjektivne razloge. Za objektivni razlog bi lahko šteli to, da bodo ponovno protesti, subjektivnih razlogov pa ni bilo. Gre za značajske lastnosti, predkaznovanost in to, da je bil kdo večkrat pridržan za podobna dejanja. Pri večini priprtih tega ni bilo, zato subjektivna komponenta ni bila nikoli izražena, kar pomeni da pripornih razlogov ni. Zato smo zahtevali, naj jih izpustijo.
Zakaj so bili ti fantje toliko časa v priporu, če razlogi zanj niso obstajali? Je šlo res za interes oblasti?
Ali gre za interes oblasti ali interes posameznega tožilca ali sodnika, ki želi pokazati izjemno mero učinkovitosti v primeru teh mladih fantov, ne vem. Po izjavah tožilcev med postopkom in ob zaslišanjih, da imajo izrecna navodila, naj do konca vztrajajo pri priporu in pri pregonu, bi bilo mogoče sklepati, da so ta navodila prišla tudi od kod drugod in da se niso porodila samo v glavi tožilca in sodnika.
Govorili ste tudi o postopkovnih napakah in kršenju človekovih pravic.
Največja napaka je odločitev sodišča, da odredi pripor. Kar se tiče samih postopkov v tistih kaotičnih razmerah, verjamem, da policisti niso mogli stoodstotno pravilno ukrepati. Napake so se zgodile. Policistom gre očitati, da so uradni zaznamki, na podlagi katerih so bili osumljenci pridržani in pozneje priprti, nastajali nekaj ur po aretacijah. To pa pomeni, da so neveljavni. Po zakonu bi namreč morali biti pripravljeni takoj po aretaciji, narejeni pa so bili vsaj tri, štiri ure pozneje. To je glavna postopkovna napaka, ki jo lahko očitamo policiji.
Okrožno sodišče vam je prvič dalo prav 29. decembra, ko so osumljene vendarle izpustili. Okrajno sodišče pa je nato enako storilo na silvestrovo.
Prevladalo je nekaj zdrave pameti. Kljub temu da so tožilci zahtevali pripor še za dva meseca, sodišče ni sledilo tej zahtevi. Mislim, da je sodišče dosodilo popolnoma realno in edino normalno. Nevzdržno pa je, da smo že pred skoraj tremi tedni predstavili vse dokaze, videoposnetke, na katerih je jasno vidno, da glede mojega nečaka, če sem čisto konkreten, nič v uradnem zaznamku policije ne drži, on pa je bil priprt še dva tedna. Videti je, da je popolnoma nedolžen in da je tam čisto mirno stal in opazoval dogajanje. Iz tega jasno izhaja, da se ni nihče zavzemal za odkritje resnice, ampak samo za to, da bi fante čim dlje držali v priporu, kar je iracionalno in nedopustno.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.