O izmišljotinah in golobih
Za nekatere so tudi lačni šolarji zarota
Nekdanja piarovka SDS in direktorica STA, sedaj zaposlena pri družbi TSmedia – Alenka Paulin
Načrt Alenke Paulin, da bi lačne slovenske šolarje nahranili z golobi, bi bil slab, tudi če bi Slovenci premagali odpor do uživanja mesa teh ptic in bi jih začeli gojiti v ta namen. Za k varčevanju zavezane šole ali revne starše je golobje meso predrago. V Italiji ali Franciji, kjer je specialiteta, je trikrat dražje od piščančjega.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Nekdanja piarovka SDS in direktorica STA, sedaj zaposlena pri družbi TSmedia – Alenka Paulin
Načrt Alenke Paulin, da bi lačne slovenske šolarje nahranili z golobi, bi bil slab, tudi če bi Slovenci premagali odpor do uživanja mesa teh ptic in bi jih začeli gojiti v ta namen. Za k varčevanju zavezane šole ali revne starše je golobje meso predrago. V Italiji ali Franciji, kjer je specialiteta, je trikrat dražje od piščančjega.
Tudi če je Paulinova, nekdanja tiskovna predstavnica SDS in direktorica STA v času prve vlade Janeza Janše ter zdaj zaposlena pri družbi TSmedia, lastniku Planeta TV, mislila, da bi slovenske šolarje nahranili z golobi z ulic naših mest, je njen načrt slab. Stereotip, da so golobi prenašalci človeku nevarnih bolezni, sicer ne drži, vendar tam, kjer golobe jedo, jedo tiste, ki še niso zapustili gnezda, stare največ mesec dni. Meso golobov, ki se sprehajajo po mestih, je trdo, nima nobene maščobe in je zato neužitno.
Seveda Paulinova o tem ni razmišljala. Kot je pojasnila, je bil namen njenega sporočila na Twitterju opozoriti, da lačnih šolarjev v Sloveniji ni, ampak so izmišljotina medijev, ki želijo škodovati vladi. Podobno je za Reporter povedala državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje Mojca Škrinjar. Kot pravi, je na šolsko malico prijavljenih prav toliko osnovnošolcev kakor lani, kar »pomeni, da otroci v osnovnih šolah ne bi smeli biti lačni, je pa res, da je zaradi ukinitve splošne subvencije za toplo malico število prijavljenih dijakov upadlo za 24 odstotkov,« in dodaja, da »če bi torej lahko kdo bil lačen, so to lahko kvečjemu dijaki«.
No, drugače od Škrinjarjeve in Paulinove poslanci koalicije menijo, da so lačni otroci problem, saj so v letošnjem proračunu spremenili namere vlade in za šolsko prehrano namenili 23,7 milijona evrov več kot lani. S tem so popravili spremembe, ki sta jih uvedla prejšnji minister za delo dr. Ivan Svetlik in zakon o uravnoteženju javnih financ te vlade, zaradi katerih je do tople malice upravičenih veliko manj dijakov. Koliko od teh si malico kupi v trgovini ali lokalu, koliko jo prinese od doma in koliko jih sploh ne je, ne ve nihče. Ampak če so za Škrinjarjevo in Paulinovo lačni štirinajstletniki nepomembni, ju ne bo zmotila izpoved Sebastijana za Val 202: »Z mami zelo paziva, da dobita brata pri obroku več hrane, saj še rasteta, jaz pa čez dan pijem veliko vode, da tako zelo ne občutim lakote. Potem pride večer in z mami greva velikokrat lačna spat, kruli nama, potem pa se pogovarjava o šoli ali čemerkoli drugem, da se s pogovorom uspavava.«
Zaradi sklepov poslancev njegovi mami ni več treba skrbeti, da bi njeni otroci ostali brez subvencije za šolsko prehrano. Zdaj pa je naloga vlade in državnega zbora, da se resno lotita vzrokov za revščino in lakoto v Sloveniji.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.