V imenu države
Ernest Petrič je postal institucija, ki zahteva spoštovanje
Kaznovani novinar Dela Matija Grah
© Matej Leskovšek
Je ustavno sodišče, ki je prepovedalo referenduma o holdingu in slabi banki, odločalo po ustavnopravnih ali političnih merilih? Je branilo vlado ali državo? Predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič pravi, da so upoštevali ustavnopravna merila. V zadnjem intervjuju za TV Slovenija je pri tem dodal, da je sam na prvo mesto postavil državo. »Zagotavljam vam, da me ni prav nič zanimalo, katera vlada je,« je dejal Petrič, »zanimalo pa me je, ali je vredno zrušiti vlado in ob tem hkrati zrušiti tudi državo. Zanima me moja država. Zanjo sem pripravljen marsikaj storiti.« Ker pa niti Ernest Petrič ni nezmotljiv, je seveda mogoče tudi obratno. Sta morda on in večina ustavnih sodnikov z odločbo o prepovedi referendumov rušila državo in branila vlado?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Kaznovani novinar Dela Matija Grah
© Matej Leskovšek
Je ustavno sodišče, ki je prepovedalo referenduma o holdingu in slabi banki, odločalo po ustavnopravnih ali političnih merilih? Je branilo vlado ali državo? Predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič pravi, da so upoštevali ustavnopravna merila. V zadnjem intervjuju za TV Slovenija je pri tem dodal, da je sam na prvo mesto postavil državo. »Zagotavljam vam, da me ni prav nič zanimalo, katera vlada je,« je dejal Petrič, »zanimalo pa me je, ali je vredno zrušiti vlado in ob tem hkrati zrušiti tudi državo. Zanima me moja država. Zanjo sem pripravljen marsikaj storiti.« Ker pa niti Ernest Petrič ni nezmotljiv, je seveda mogoče tudi obratno. Sta morda on in večina ustavnih sodnikov z odločbo o prepovedi referendumov rušila državo in branila vlado?
Na ta način je Petriču spodletelo že leta 2007. Tistega leta je bil veleposlanik na Dunaju, od koder je o manjšinski problematiki poročal Delov dopisnik Matija Grah. Po nekem komentarju in intervjuju je Grah naenkrat in nepričakovano dobil prepoved pisanja o koroških Slovencih.
Nato je v pismu sodelavcem opisal šikaniranje, ki ga je doživljal skupaj z družino. Kasneje, ko so ga še odpoklicali z Dunaja, je sledil znani proces na sodišču. Tam pa se je izkazalo, kdo je bil Grahov glavni krvnik. Tedanji odgovorni urednik Dela Peter Jančič je razkril, da z Grahovim pisanjem ni bil zadovoljen veleposlanik Petrič – večkrat je telefoniral v uredništvo Dela in se pritoževal nad novinarjevimi članki. Verjetno je to, za veleposlanika povsem neprimerno vedenje tudi upravičeval z domoljubnimi čustvi. A pred približno letom in pol je sodišče pravnomočno razsodilo, da Grah ni poročal pristransko. Oziroma Delo na sodišču v tem primeru ni dokazalo »neizpolnjevanja kriterija objektivnosti pri obveščanju javnosti«.
Grah je bil v očeh Ernesta Petriča nekoč pač protidržavni element, ker o vprašanju dvojezičnih tabel ni poročal enako, kot sta tedaj govorila slovenska vlada in Ernest Petrič. Zato se je pač pritoževal tedanjemu Delovemu uredniku Petru Jančiču. Morda Grah res ni poročal v sozvočju z vlado, a to še ne pomeni, da je bil s svojo kritiko tudi nedržavotvoren.
Danes Ernest Petrič pravi, da bi morali vsi malce bolj spoštovati državne institucije, zdi se mu neprimerno, da celo »študentke prava« protestirajo proti njemu in odločbi ustavnega sodišča. »In to na ulici!« pravi. A tokrat seveda ni sodišča, ki bi lahko presodilo, ali Petričevo mnenje res brani državo. Je pa zato tukaj predsednik vlade Janez Janša, ki je predsednika ustavnega sodišča javno že pohvalil …
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.
Pisma bralcev
Igor Tratnik, Maribor
V imenu države
V ločenem mnenju ob sodbah ustavnega sodišča o ustavnosti predloga za razpis referenduma o reformnih (stabilizacijskih) zakonih ZSDH (holding) in ZUKSB (stabilizacija bank) dr. Petrič poudarja, da je šlo pri odločanju za tehtanje ustavne pravice do referenduma in na drugi strani pomembnih ustavnih pravic, od katerih na prvo mesto postavlja pravico do suverenosti RS (3. člen ust... Več