Povedati nekaj lepega

Televizijske konce leta praviloma zaznamujejo nešteti prispevki o praznovanjih in obvezna oglašanja s slovenskih ulic. Na slednjih se letos v času nacionalkinega Dnevnika, ki je postregel z vklopi v živo, ni dogajalo kaj dosti, no, razen v Murski Soboti, od koder se je javil Boštjan Rous ter s saksofonom in spremljevalno skupino kar sam poskrbel za nekaj glasbe.

Sta se pa zato tokrat zgodili vsaj dve stvari, ki sta popestrili zadnje informativne oddaje leta 2012: dobili smo novega/starega selektorja slovenske nogometne reprezentance in poslovilni govor Franca Kanglerja, v katerem je ta slikovito pokazal, kako zveni trkanje na vrata, nato pa za svoj padec po nogometno okrivil glavne rivale, centralno levico iz Ljubljane.

Medtem ko se je Kangler zaskrbljeno spraševal, ali se morda ne vračamo v čase francoske revolucije, ali celo oktobrske, so nas med Dnevnikom in po njem nagovarjali pomembni možje. Na primer Dedek Mraz, ki je mlade generacije pozval, naj bolj kot posamezno cenijo skupno dobro, nato pa času in zgodovini lika primerno pozval k zmagi resnice v kulturnem, humanizma v gospodarskem in pravičnosti v socialnem življenju.

So že takšni časi, da ima Dedek Mraz pomensko veliko bogatejše nagovore kot predsednik države. Borut Pahor je namreč s svojim novim lepotnim nazivom novoletni nagovor začel stoje in skoraj tako, kot to na vratih počnejo nepovabljene Jehovove priče: »Rad bi vam povedal nekaj lepega in spodbudnega.« Malce je ponovil svoje misli o notranjem zadoščenju in upanju v boljšo prihodnost, pomodroval o drobnih stvareh v življenju, solidarnosti in strpnosti, k sreči pa nam na koncu ni podaril Stražnega stolpa.

Kot smo vajeni, so tudi letos v zabavnem delu zadnjega večera prevladovale harmonike, vriskanje in mastni vici. Boštjan Romih je v novoletni različici oddaje Na zdravje! Jasno Kuljaj zamenjal z Radom Mulejem, sicer pa niso manjkali Strašna Jožeta in kar je še drugih likov, potrebnih za pravo slovensko zabavo, kjer pevka Ansambla Roka Žlindre, ki nas je nekoč slikovito zastopala na Evroviziji, prepeva o Pepiju, ki ni naredil nobene šole, saj se je bolj držal karjole, je pa zato najboljši vrtnar za njen cvet. Romantično.

Nekaj romantike sta potem v oddaji Silvester, Silvester zganjala še Katarina Čas in Seku M. Conde, ki sta skušala rešiti ostanke Stojana Auerja, sprva predvidenega za vodenje in organizacijo novoletnega spektakla. Čeprav smo bili zadovoljni z Ifigenijo in odlomki iz predstave Star fotr, se je Auerjev vpliv še kako čutil: molčeče mladenke z napisi sponzorjev, nastop skupine, ki je imela v lanskem letu eno uspešnico, in Domen Kumer.

Verjetno so na nacionalki pričakovali, da se bomo gledalci med oddajo tudi opijali, saj so se od Severine, Leeloojamais in Neishe proti koncu prevesili k Modrijanom, Tanji Žagar in Andreju Šifrerju, a ker predsednik pravi, da moramo biti zadovoljni z majhnimi dejanji, smo veseli, da nas za novo leto z ekranov ni nagovarjal mariborski mestni svetnik. Če pa to ni nekaj lepega.