Učenje po meri SDS

Univerzitetni diplomirani psihologi v Sloveniji na zaposlitev povprečno čakajo okroglih deset mesecev. Morda medtem tuhtajo, le zakaj niso šli študirat farmacije, saj bi kot magistri farmacije zaposlitev dobili v manj kot dveh mesecih. Zagotovo pa si ne morejo očitati, da so šli po končani osnovni šoli na gimnazijo, ne pa na poklicno ali strokovno šolo in se izobrazili recimo za elektrikarja energetika. Tudi s srednješolskim spričevalom strokovnjaka za električna omrežja in naprave bi zaposlitev namreč iskali deset mesecev. In tako kot diplomirani socialni delavci na službo čakajo povprečno sedem mesecev, enako dolgo na prvo zaposlitev čakajo na primer inštalaterji strojnih inštalacij. Mladi diplomanti prvo zaposlitev iščejo povprečno 10,4 meseca, mladi s končano poklicno ali strokovno šolo pa 8,4 meseca, s tem, da slednji lahko računajo na slabšo plačo kot univerzitetno izobraženi mladi. Kakršnekoli težave z delovno silo ima Slovenija, te niso v njeni preveliki izobraženosti. In zagotovo ni rešitev v oteževanju vpisa na gimnazije.

Ideološko rezanje

Ampak to je pot, ki jo je ubralo ministrstvo za izobraževanje. Vpis na gimnazije želijo zmanjšati za okoli 450 mest in tega so se lotili brez posvetovanja z otroki, starši, ravnatelji, profesorji ali strokovnjaki. Šole so z obvestili, ki jim ni bilo priloženo nobeno pojasnilo, izvedele, da jim ministrstvo za prihodnje šolsko leto ne daje soglasij za oddelke. Oddelek izgublja ljubljanska šentviška gimnazija, ki je v preteklih letih res imela slabši vpis, pa tudi novomeška in ptujska gimnazija, ki sta imeli dober vpis in dobre rezultate.

Oddelke izgublja tudi ekonomska gimnazija na Prešernovi cesti v Ljubljani, gimnazijski program pa dobiva srednja ekonomska šola na Roški cesti. Na Roški so nekoč že imeli gimnazijski program, a so ga zaradi slabega vpisa ukinili, slabši kot na Prešernovi pa je bil tudi vpis na obstoječe programe. Ravnateljica srednje šole na Roški Andreja Preskar je v odzivu za medije pisala o modernizaciji učnih metod na šoli, sodobno opremljenih specializiranih učilnicah ter kuhinji in jedilnici. Drugih pojasnil ne daje, niti glede govoric, da ministrstvo tej šoli pomaga zaradi njenih domnevnih osebnih povezav s SDS, stranko, ki ji pripada minister Turk.

En oddelek je uspelo dobiti tudi Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani, ki je v lasti RKC. Na ministrstvu pojasnjujejo, da so tej gimnaziji dodaten oddelek dolžni odobriti po koncesijski pogodbi vsake štiri leta. Ravnatelj gimnazije pa je povedal, da za dodaten oddelek prosi vsako leto, odkar je pred tremi leti postal ravnatelj, ko so gimnaziji tudi odvzeli en oddelek. In medtem ko se v Kranju nekatere šole združujejo v center, strokovna ekonomska gimnazija postaja samostojna Gimnazija Franceta Prešerna. Morda na zaposlitev tam računa direktor direktorata za srednje in višje šole na ministrstvu Jurij Šink, ki je bil pred tem ravnatelj na tej šoli. Prav on v imenu države vodi reorganizacijo mreže srednjih šol.

Diplomirani psiholog čaka na zaposlitev deset mesecev, enako kot elektrikar energetik. Diplomirani socialni delavec čaka sedem mesecev, tako kot inštalater strojnih inštalacij.

Minister dr. Žiga Turk trdi, da so spremembe v sistemu srednjega šolstva povezane z rodnostjo. Število slovenskih otrok se zmanjšuje, pri čemer je doslej padal samo vpis na srednje poklicne in strokovne, vpis na gimnazije pa je ostajal enak. »Ministrstvo potrjuje usmeritev Bele knjige, da teži k zmanjševanju števila vpisov v gimnazije in spodbuja povečanje vpisov v druge smeri,« so zapisali na ministrstvu.

Napačna usmeritev

V Beli knjigi »ni nikjer niti enega stavka, ki bi opravičeval zgornjo trditev«, je ogorčen dekan pedagoške fakultete dr. Janez Krek, ki je vodil skupino, ki je leta 2011 pripravila Belo knjigo. »Prav nasprotno,« trdi Krek in iz Bele knjige citira, da je bilo izhodišče premisleka zasnove za gimnazije ugotovitev, da »delež vpisanih v gimnazije dokazuje, da pridobitev splošne izobrazbe, ki omogoča vpis na različne univerzitetne študijske programe, ostaja zelo zaželen izobraževalni cilj. Tega je treba v demokratični družbi, ki upošteva prepričanja in svobodne odločitve posameznika, upoštevati kot družbeno dejstvo. Ob tem pa mora gimnazija zagotavljati kakovostno izobrazbo, kar pomeni tudi postavljati visoke in mednarodno primerljive standarde za uspešen zaključek gimnazije«. Zviševanje števila otrok, ki se izobražujejo na gimnazijah, glede na število otrok, ki se izobražujejo na srednjih poklicnih in strokovnih šolah, je splošen trend v razvitih državah. »Evropska unija si je v svoje strateške dokumente zapisala cilj, da bo družba, utemeljena na znanju. Evropa naj bi z vlaganjem v človeški kapital ohranila mesto med najbolj razvitimi. Posledica te usmeritve je tudi dodatna spodbuda za podaljševanje šolanja in večanje vpisa v terciarni sektor,« bi lahko na primer iz Bele knjige prebral minister Turk, če bi želel.

Zaskrbelo je tudi predsednico društva ravnatelj Nives Počkar in predsednico zveze srednjih šol in dijaških domov Fani Al Mansour, zato sta se pred božičem sestali s Turkom. Dejal naj bi jima, da zmanjševanja vpisa na gimnazije ne bodo nadaljevali z »dekreti«, prav tako pa naj bi ponovno premislili o vsaj nekaterih od tistih oddelkov, za katere so že sporočili šolam, da jih ukinjajo. Minister naj bi jima pojasnil tudi, kako je z ukinjanjem oddelkov na ekonomski gimnaziji na Prešernovi. Šola naj bi bila dotrajana, meni Turk, in to čeprav so od poleti na njej izvedli vse sanacijske ukrepe, ki jih je zahtevalo ministrstvo. Poleg tega naj bi Turk dejal, da se ravnateljica Eva Cvetko Kardelj ni želela sestati s predstavniki ministrstva. Vendar ravnateljica pravi, da se je še v začetku decembra sestala z državno sekretarko na ministrstvu Mojco Škrinjar, od katere naj bi slišala zagotovilo, da ne bo ministrstvo brez posvetovanj z njo sprejelo nobene odločitve glede te šole. Zdaj so naredili prav to, sprejeli so ukrep, ki po mnenju Cvetko Kardeljeve ne more pomeniti nič drugega kot zapiranje šole. »Verjetno so računali, da mi bo, ker grem kmalu v pokoj, vseeno, kaj delajo s šolo. Ampak so se ušteli. Ne bom kapitan na potapljajoči se ladji.«

Seveda so pomembne tudi podrobnosti ukinjanja gimnazijskih oddelkov, ampak skrb zbuja predvsem miselnost, na kateri temelji delovanje ministrstva za izobraževanje. Krek meni, da se v njem odraža »zgrešena ideja družbenega inženiringa, ki je podobna tisti iz nekaterih obdobij prejšnje države, ko je oblast želela preoblikovati družbeno tkivo in verjela, da oblast bolje od konkretnega posameznika – ali skupin posameznikov in posameznih družbenih podsistemov – ve, kaj je dobro zanj samega in za državo. Tudi v Beli knjigi (2011) smo opozorili na uvajanje t. i. usmerjenega izobraževanja, ki je jasno razkrilo zgrešenost takšnih nedemokratičnih idej«.

Tudi drugi strokovnjaki so pomislili na »usmerjeno izobraževanje« iz osemdesetih let prejšnjega stoletja. Takrat so gimnazije ukinili in mlade poskušali šolati tako, da bi se čim prej zaposlili. Rezultat je bil obupen, opisuje nekdanji minister za šolstvo dr. Slavko Gaber. »V tistem obdobju smo zaostali praktično za vso zahodno Evropo. Odrekanje izobrazbe celotni generaciji je pomenilo manj kvalificirane in slabše izobražene ljudi. To se je poznalo tudi v gospodarstvu, o katerem vlada tako rada govori. V devetdesetih, ko se je ta projekt končal, se je država kljub krizi trudila zagotavljati čim višjo raven izobrazbe. Ideja Drnovškovih vlad je bila preprosta: Slovenija zaradi svoje majhnosti potrebuje čim več izobraženih ljudi,« razlaga Gaber.

Manj izobraženih, več volivcev SDS

V istem času, ko so se gimnazije presenečene seznanjale s sporočili ministrstva, da bodo imele prihodnje leto manj oddelkov, je ministrstvo s pismom presenetilo tudi visokošolske zavode. Čeprav so roki za pripravo razpisa za vpis že potekli, jih je ministrstvo pozvalo, naj zmanjšajo število vpisnih mest. Za dvajset odstotkov naj se zmanjša vpis na področja humanistike, umetnosti, družboslovja ter poslovnih upravnih in pravnih ved, je navodilo ministrstva, ohrani pa naj se število mest na študijskih programih s področja naravoslovja, matematike, tehnike, proizvodnih tehnologij, zdravstva in sociale, pa tudi gradbeništva in informatike, ki sta Turkovi stroki.

S finančnega vidika to navodilo nima nobenega smisla, opozarja predsednik sindikata visokega šolstva dr. Marko Marinčič. Denar, ki ga prejmejo fakultete, ni odvisen od števila študentov, ampak se deli glede na financiranje iz prejšnjih let, zato manjše število vpisnih mest ne bi pomenilo varčevanja, enako kot večje število vpisnih mest ne bi pomenilo več trošenja. Marinčič je prepričan, da lahko ministrovo navodilo razumemo samo kot napoved vrnitve na glavarinski sistem financiranja univerz oziroma celo napoved vpeljave vavčerskega sistema kot neke oblike uvedbe šolnin.

Dr. Janez Krek v potezah ministra vidi »zgrešeno idejo družbenega inženiringa, ki je podobna tisti iz nekaterih obdobij prejšnje države, ko je oblast želela preoblikovati družbeno tkivo«.

Na ministrstvu pojasnjujejo, da želijo zgolj to, da bi univerze vpis prilagodile dejanskemu stanju na trgu dela. Res je, kar pravi ministrstvo, da je za visoko izobražene največ prostih delovnih mest na področju izobraževanja, na področju strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnosti ter na področju zdravstva in socialnega varstva. Res pa je tudi, da za družboslovce manj trdno kot za naravoslovce velja, da se zaposlujejo samo na področju, ki so ga študirali. Lani je bilo na zavodu za zaposlovanje več naravoslovcev kot družboslovcev, in medtem ko so družboslovci lani službo iskali slabih dvanajst mesecev, so jo naravoslovci skoraj dva meseca dlje. Ampak v resnici aktualni podatki niso tako pomembni, saj ni nujno, da bo stanje enako čez pet let, ko bodo šolanje končali tisti, ki se na fakultete vpisujejo letos. Projekcij zaposljivosti v Sloveniji nima nihče, čeprav bi bile za tako drastične administrativne posege, ko jih uvaja ministrstvo, nujne.

Morda pa moramo razmišljati malo širše in nam je lahko v pomoč pri razlagi ukrepov ministrstva naslednji podatek. Vprašani v javnomnenjski anketi Ninamedie so decembra delu predsednika vlade Janeza Janše med ocenami od ena do pet namenili 2,29. Glede na poklicno izobrazbo anketiranih Janšo najvišje ocenjujejo tisti s poklicno šolo, 2,65, sledijo tisti z osnovnošolsko izobrazbo, 2,42. Najnižjo povprečno oceno dela, 1,81, aktualnemu predsedniku vlade pripisujejo anketirani z višjo oziroma visoko izobrazbo.