Kmetije »brez« žensk
Kmetije ostajajo domena moških
Kdo gospodari na slovenskih kmetijah?
© Borut Krajnc
S kmečkimi ženskami so težave. Na podeželju so še bolj kot drugod v družbi prisotni patriarhalni nazori in zaradi neenakopravnega položaja ženske na veliko zapuščajo kmetije, opozarja profesorica ruralne sociologije na ljubljanski biotehnični fakulteti dr. Majda Černič Istenič.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Kdo gospodari na slovenskih kmetijah?
© Borut Krajnc
S kmečkimi ženskami so težave. Na podeželju so še bolj kot drugod v družbi prisotni patriarhalni nazori in zaradi neenakopravnega položaja ženske na veliko zapuščajo kmetije, opozarja profesorica ruralne sociologije na ljubljanski biotehnični fakulteti dr. Majda Černič Istenič.
Očitno se te težave zaveda tudi slovenska politika. S programom razvoja podeželja za leta 2007–2013 je bila uvedena pozitivna diskriminacija žensk pri ukrepu, ki je spodbujal prehajanje kmetij na mlajše rodove. Mlade prevzemnice so na razpisih za državna sredstva dobile pet točk (od možnih 350) in s tem tisoč evrov (od skupno možnih 70 tisoč) več kot mladi moški, ki so prevzemali kmetije. Z zadnjim razpisom, objavljenim konec novembra, se ta privilegij prevzemnic odpravlja.
Na kmetijskem ministrstvu pojasnjujejo, da so pozitivno diskriminacijo uvedli, ker je v Sloveniji med nosilci kmetijskih gospodarstev le 27 odstotkov žensk. Pri izvajanju ukrepa pa se je izkazalo, da z njim ne dosegajo želenega učinka. Med mladimi, ki so prevzemali kmetije in za to prosili za državna sredstva, je bilo le 17 odstotkov žensk. Ministrstvo je prisluhnilo pobudi zveze podeželske mladine, naj točke za spol nameni za dejavnosti, ki so ženskam bližje, kot sta vrtnarstvo in zelenjadarstvo, zato odslej ženske pri prevzemu kmetij ne bodo mogle dobiti tisoč evrov več kakor moški.
Po mnenju Černič Isteničeve je neuspeh tega ukrepa posledica njegove premajhne ambicioznosti in je zato samo potrdil glavno težavo – ženskam pač ni do tega, da bi ostale na kmetijah. Za resničen spoprijem z neenakopravnostjo spolov na tem področju bi bilo treba po njenem ženskam najprej »dati enake lastninske pravice«. Ministrstvo za zdaj ne razmišlja, da bi se kako drugače lotilo težave neenakopravnosti kmečkih žensk, zaradi katere te odhajajo s kmetij, in tako vsaj simbolno sporoča, da od tega dviguje roke. Žalostno, ne glede na to, kaj bo rekla evropska komisija, ki se ji zdi to področje pomembno. »Če ni kmečke ženske, ni kmečke družine in ni kmetije,« svari Černič Isteničeva.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.