Svetovljanska predstava

Protesti, ki so se ob koncu preteklega leta zaradi nevzdržnih življenjskih razmer dogajali po vsej Sloveniji, so iz najskritejših kotičkov privlekli precejšnje število kulturnikov, ki se nikakor ne strinjajo s težavnim stanjem, v katero nas je pripeljala več kot mačehovska drža državnega aparata.

Slednja je sprožila odpor tudi med različnimi glasbeniki, ki so se s svojimi instrumenti odpravili na proteste in v univerzalnem jeziku odločno rekli ne trenutni družbenopolitični situaciji.

Med njimi je izstopal Matija Solce, organizator kulturniško obarvanega protesta Protestival, sicer pa harmonikar in lutkar, čigar poklicna pot je razpeta med Prago in Slovenijo. Na svojih pogostih popotovanjih po svetu sodeluje z različnimi glasbeniki, lutkarji in umetniki nasploh, pri čemer si ne postavlja nobenih omejitev.

To je bilo očitno tudi na njegovem ponedeljkovem nastopu v ljubljanskem etno klubu Zlati zob, kjer so poleg njega na pravoslavni božični večer gostili še vrsto drugih glasbenikov z različnih koncev sveta. Toda pravoslavni božič v Zlatem zobu ni bil obarvan zgolj z balkansko glasbeno tradicijo, temveč je, ravno zaradi navzočnosti glasbenikov od vsepovsod, občinstvu predstavil zlitje na prvi pogled nezdružljivih glasbenih tradicij – balkanske, indijske, slovenske in severnoevropske.

Med sodelujočimi glasbeniki je gotovo izstopal interpret južnoindijske glasbene klasične tradicije Mahesh Vinayakram, ki je s svojim specifičnim karnatskim petjem popestril in obogatil mešanico ljudskih izročil, ki so jih izvajali sodelujoči glasbeniki – Nika Solce, pevka ljudskih pesmi sveta z močnim poudarkom na slovenski in balkanski glasbeni zapuščini, Sofia Hogstadius, klasično šolana violinistka in pevka, ki jo je glasbena pot odpeljala v etno vode, pri čemer se loteva bolgarske in švedske glasbene tradicije, ter avstralska tolkalistka Malindi Morris.

Skupina glasbenikov je pod spretnim vodstvom odprtega in duhovitega Solceta, ki je poleg vsega še odličen harmonikar in zabavljalec, izvedla zares neverjetno mešanico ljudskih glasbenih tradicij, ki so se zlivale druga v drugo ter ustvarjale zanimiv in nadvse zabaven glasbeni program. Vrstile so se makedonske, bolgarske, bosanske ljudske pesmi, v katere so se vključili vsi glasbeniki, kar je ustvarilo nekakšen glasbeni nadžanr, v katerem je bilo čutiti vpliv vseh navzočih glasbenih tradicij. Zlasti je navdušila mešanica balkanskega in indijskega izročila, ko se je Mahesh Vinayakram občasno vključil v petje balkanskih ljudskih pesmi. Potem je moral zaradi bližajočega se ga odhoda vlaka žal predčasno zapustiti nastop, večer pa se je spremenil v spontan etno jam session, v katerem so sodelovali še drugi glasbeniki.

Sproščena, simpatična in predvsem svetovljanska glasbena predstava iskrenih glasbenikov, ki svoj posel opravljajo veliko bolje od naših politikov …