Draga umetnost
Kako je državni muzej pripravil razstavo brez državne podpore
Razumeti razstavo Draga umetnost pomeni sprejeti tudi dejstvo, da jo je pripravil finančno podhranjeni MSUM.
© Dejan Habicht (© Moderna galerija, Ljubljana)
Razstava Draga umetnost, ki je na ogled v ljubljanskem Muzeju sodobne umetnosti Metelkova (MSUM), je politična. To je bilo tudi pričakovati, saj jo je pripravil znani zagrebški umetniški kolektiv WHW. Ta pravkar vstopa v 14. leto delovanja, ki se je pričelo z razstavo ob 152. obletnici izida Komunističnega manifesta, in do danes ni zamenjal smeri. Vprašalnice kaj, kako in za koga, ki se skrivajo v njegovem imenu, si mora postaviti vsaka ekonomska organizacija, v delu kolektiva WHW pa so vedno povezane z načrtovanjem, konceptom in izvedbo razstave, s produkcijo in z distribucijo umetnin ter s položajem umetnika na trgu dela.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Razumeti razstavo Draga umetnost pomeni sprejeti tudi dejstvo, da jo je pripravil finančno podhranjeni MSUM.
© Dejan Habicht (© Moderna galerija, Ljubljana)
Razstava Draga umetnost, ki je na ogled v ljubljanskem Muzeju sodobne umetnosti Metelkova (MSUM), je politična. To je bilo tudi pričakovati, saj jo je pripravil znani zagrebški umetniški kolektiv WHW. Ta pravkar vstopa v 14. leto delovanja, ki se je pričelo z razstavo ob 152. obletnici izida Komunističnega manifesta, in do danes ni zamenjal smeri. Vprašalnice kaj, kako in za koga, ki se skrivajo v njegovem imenu, si mora postaviti vsaka ekonomska organizacija, v delu kolektiva WHW pa so vedno povezane z načrtovanjem, konceptom in izvedbo razstave, s produkcijo in z distribucijo umetnin ter s položajem umetnika na trgu dela.
Tokratna razstava domuje v ljubljanskem muzeju sodobne umetnosti, novozgrajenem javnem zavodu, za katerega se je kulturna srenja borila od sredine devetdesetih let, s čimer je nadaljevala boj za povečanje razstavnih površin Moderne galerije, začet kmalu po dograditvi galerijskih prostorov sredi prejšnjega stoletja. Nova muzejska stavba je končno tu, a že kmalu po odprtju leta 2011 je postalo jasno, da je to tudi vse – podpora programu muzeja ni prednostna naloga državne kulturne politike.
Razumeti razstavo Draga umetnost pomeni sprejeti dejstvo, da jo je pripravil finančno podhranjeni MSUM v trenutku krize kulture in umetnosti, ki je pokazala roge tudi na lokalni ravni. In kolektiv WHW skuša v vlogi kustosa razstave res opraviti obračun s svetom, v katerem deluje. Nekateri v lokalnem prostoru si kar naprej zatiskajo oči pred vprašanjem, kaj je danes umetnost, WHW pa sam sebe, umetnost in vse tiste, ki imajo z njo kaj opraviti, glasno povpraša, kaj nas skrbi. Zakaj sploh umetnost? Kaj danes hočemo od nje in kaj nam lahko ponudi? In kaj se zgodi, ko umetnost ali pa mi ne držimo obljub oziroma jih ne moremo izpolniti?
Draga umetnost je razstava, ki vprašanja o etični, estetski, gospodarski, statusni naravi umetnosti in umetnika skrči na osebni odnos. Govori o nesporazumih, zmedi, obžalovanju, posedovanju, cenjenju in razvrednotenju, podpori in solidarnosti. Pripoveduje o temeljih, ki jih je treba obnoviti. Pa ne le v umetnosti, ampak širše, v celotni družbi.
Dela se zato dotikajo vprašanj, ki so odprte rane tudi v slovenski javnosti: o pravici žensk do izbire, fetišizaciji umetnosti, razkrijejo celo zgodbo o demokraciji, ki pridno skrbi, da nezaželeni v njej preprosto izginejo. Tu je še odlična serija risb o zgodovini družbenega boja umetniškega proletariata, ki je spodbuda tistemu, kar počasi vre v lokalnem svetu umetnosti. Avtorja serije stripovskih risb sta Iva Kovač in Elvis Krstulović iz reškega kolektiva Fokus grupa.
Na razstavi so sicer prisotna številna umetniška imena, ki so stalnica takšnih razstav ter najglasneje odgovarjajo na trenutne dražljaje v umetnosti in družbi. Tu so Sanja Iveković, trije Janezi Janše (si njihova dela sploh še upa kdo razstaviti?), Chto delat? pa srbski umetnik Mladen Stilinović, ki snuje izrazito ostra, politična dela. Razstava ponovi tudi projekt Muzej na cesti iz leta 2008, ko je Moderna galerija brez razstavnih prostorov pripravila razstavo v javnih prostorih. Brezplačno lahko dobite delo Cesareja Pietroustija, ki pa ni tako kul, kot se zdi prvi hip. Delo ali dela, ki si jih nagrabite s stene v MSUM-u, morate namreč takoj, ko jih komu pokažete, temu človeku tudi prepustiti, a to ni ravno tragedija, saj boste v netrajno last prejeli le s pivom polit kakovosten papir, na katerem sta podpis in datum.
Na ogled je tudi arhiv projekta Jeder Mensch ist ein Kurator, ki povsem neposredno odpira vprašanje krize financiranja MSUM-a. Muzej je lupina, ki se brez javnih sredstev za svoj program bori za preživetje. Sedanji dogodki so za ekipo MSUM-a le ponovitev. Ko je Moderna galerija v času kulturnega ministra Vaska Simonitija ostala brez prostorov in sredstev, je pripravila dogodek Jeder Mensch ist ein Kurator ter občestvo povprašala o njegovih vizijah muzeja moderne in sodobne umetnosti. Odzvali so se večinoma umetniki, ki so na lastne stroške z deli zapolnili galerijo, in ponudili različne razstavne vizije.
Kolektiv WHW je zdaj razstavil dokumentacijo tega projekta in nadaljuje ga s pismom, ki ga je razposlal na naslove uglednih politikov. Vprašal jih je: »Prosimo vas, da komentirate, kaj je po vašem mnenju vloga muzeja v današnji situaciji gospodarske krize, in predlagate, kako lahko nov muzej posluje brez finančnih sredstev.« Odgovore so vrnili le nekateri izbranci. Politika na vprašanje stroke tudi tokrat ne zmore jasnega odgovora, medtem pa generacije odraščajo v času hitre manipulacije, hitrega denarja in hitre pozabe.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.