Darja Kocbek

 |  Ekonomija

Podrejenost demokracije v kapitalizmu

Sodobni kapitalizem potrebuje zdravilo za gospodarske in politične probleme

Vprašljivo je, ali je dejanska demokracija v družbi, v kateri je kapitalizem temeljni sistem, sploh mogoča.

Vprašljivo je, ali je dejanska demokracija v družbi, v kateri je kapitalizem temeljni sistem, sploh mogoča.
© Borut Krajnc

Kako je sodobni kapitalizem nadomestil demokracijo s plutokracijo, kako volitve, zakonodaja in mediji kot izraz demokracije ostajajo, dejansko pa delujejo večinoma kot servis oligarhije, v svoji novi knjigi Democracy at Work: A Cure for Capitalism (Demokracija na delu: Zdravilo za kapitalizem) piše profesor na univerzi Massachusetts Richard D. Wolff.

Po njegovih besedah problemi kapitalizma delno izvirajo iz tega, kdo vodi proizvodna podjetja in kako so ta vodena. Direktorji so kapitalisti, delavci so iz vodenja izključeni. Kapitalisti določajo cilje, kot so čim večji dobiček, čim večja rast, čim večji tržni delež. Na tej podlagi vodijo podjetja. Tem ciljem pogosto sledijo na škodo zaposlenih.

V družbah, kjer prevladuje zasebna kapitalistična organiziranost proizvodnje, morajo delavci, ki so večina prebivalcev, živeti z rezultati odločitev kapitalistov. Ustvarjanje dobičkov in njihova distribucija je ekskluzivna pravica kapitalistov, ne delavcev. Od tod izvirajo problemi sodobnega kapitalizma, kot so med drugim uničevanje okolja, nepravična porazdelitev prihodkov in blaginje in podobno. Posredni problemi pa so zmanjševanje demokracije, ker podjetja in bogati ščitijo svoje bogastvo in moč s podkupovanjem politike, piše Richard D. Wolff.

V sodobnem kapitalizmu se vsako podjetje sooča s konkurenco drugega podjetja, ki je bolj konkurenčno, da mu bo prevzelo posel. Kar kapitalisti počnejo, je osnovano na sistemu, ki združuje podjetja, ki jih vodijo kapitalisti, trge, ki kupujejo in prodajajo, širšo družbo in vlado, za katere proizvajajo večino blaga in storitev. Kapitalisti se odzivajo na signale, ki jih dobivajo s trgov, iz medijev, od vlade. Na te signale odgovarjajo z dobičkom, rastjo in tržnim deležem. Kako uspešno uresničujejo tre cilje, odloča o njihovi plači, družbenem položaju in samozaupanju.

Ko kapitalisti silijo delavce, da več delajo za manjšo plačo, nadomeščajo ljudi s stroji, selijo proizvodnje v države s cenejšo delovno silo, znižujejo standarde za varnost pri delu, so to ravnanja, ki ustrezajo sistemu, v katerem delujejo. Številni kapitalisti to počnejo, ne da bi bili pohlepni ali zlobni. Ko se kapitalisti obnašajo recimo pohlepno, je to rezultat sistema, ki od kapitalistov zahteva določena ravnanja, če hočejo preživeti in napredovati.

Kaj se zgodi, če pozornost preusmerimo z gospodarstva na politiko? Vprašljivo je, ali je dejanska demokracija v družbi, v kateri je kapitalizem temeljni sistem, sploh mogoča. Prava demokracija zahteva sodelovanje ljudi pri odločanju na delovnem mestu, na lokalni, regionalni in nacionalni ravni. V kapitalizmu kapitalisti, ki imajo v rokah bogastvo, lahko kupijo politike, ki delujejo v skladu z njihovimi željami in interesi. To je sistem, ki nagrajuje bogate. Ta sistem potrebuje zdravilo, za gospodarske in politične probleme, piše ameriški profesor.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.