Španski upornik na papirju

Španija je postala dežela, kjer se ljudje med večerjo pogovarjajo o finančnem in bančnem kriminalu, skrivnem sodelovanju vladnih politikov s korporacijami, o privatizaciji in zmanjševanju javnega sektorja, kot je zdravstvo, o brezposelnosti, ki je kar 25-odstotna. V EU imata danes večjo stopnjo revščine kot Španija le še Bolgarija in Romunija.

V takšnih razmerah se je skupina novinarjev odločila ustanoviti mesečnik La Marea, na spletni strani Occupy.com, piše svobodni novinar Michael Levitin. Urednik Daniel Ayllon mu je razložil, da je ta časopis prispevek novinarjev k družbenim spremembam. Urednik Thilo Schaefer dodaja, da strategija novinarjev La Marea ni opozarjati na krivice »kot še en glasen in jezen levičarski glas« skupine aktivistov, ampak širšo javnost seznaniti z dejstvi.

»Če hočemo kaj spremeniti, moramo doseči vsakogar. Veliko je razprav, kako bi se politiki morali upreti trgom, a mi jim pojasnjujemo, da so oni del trgov, trgi pa del njih, kajti nekdanji ministri dobivajo službe v velikih energetskih in finančnih korporacijah, državljani pa plačujejo račune za vse napake bankirjev«, pravi Schaefer.

La Marea, kar pomeni plimovanje, ni klasični mesečnik, je časopis na 64 straneh, ki je na prodaj za tri evre. Načelo uredništva je »obramba javnega, enakosti in sekularnosti, gospodarske enakosti, zgodovinskega spomina, častnega dela, okolja, pravice do stanovanja in brezplačne kulture… družbenih gibanj in demokratične prenove«. Na naslovnici prve številke, ki je izšla januarja letos, so bili upodobljeni politik, bankir in duhovnik v beli obleki na hoduljah, ki tako hodijo nad ljudmi. Pod njimi je bil natisnjen naslov: Zakoni v službi kapitala: Skrivne povezave med vladami, bankami in velikimi podjetji postajajo standardi, ki škodujejo družbi. V naslovni zgodbi novinarji opisujejo povezave med velikimi podjetji in politiki, izpostavljajo člane vladajoče ljudske stranke in opozicijskih socialistov, ki so zasedli najvišje položaje v bankah, energetskih, telekomunikacijskih in drugih podjetjih.

Objavljeni so članki o nepravilnostih in nepotizmu pri zaposlovanju ljudi na inštitutu Cervantes, o privatizaciji španskih podjetij za oskrbo z vodo, omejevanju svoboščin v EU zaradi povečevanja uporabe brezpilotnih letal in drugih tehnologij za vohunjenje.

Dopisniki med drugim poročajo, kako se Grki z vzpostavljanjem lokalnih skupnosti in trgov borijo proti krizi, kako je v Belgiji zaradi zaprtja proizvodnje avtomobilov Ford izgubilo zaposlitev 10 tisoč ljudi. Ekonomist Antonio Banos v članku z naslovom 2013: leto stopnjevanja napoveduje poglobitev dolžniške krize in zaostritev upora ljudi proti varčevalnim ukrepom. V rubriki Lom valov so predstavljeni projekti za vzpostavljanje skupnosti za novo gospodarsko prihodnost.

Zaradi dolžniške krize in recesije je v Španiji v zadnjih štirih letih prenehalo izhajati 70 časopisov, brez službe je 9 tisoč novinarjev. Sedem urednikov mesečnika La Marea, ki so stari med 25 in 45 let, je bilo pred krizo zaposlenih v osrednjih medijih. Odločili so se, da v novem časopisu ne bodo objavljali člankov, v katerih bodo ljudem razlagali, kako naj mislijo, ampak bodo zgolj objavljali podatke in dejstva. »S treznim jezikom in ostrimi idejami, lahko prodremo do ljudi,« je prepričana urednica Magda Bandera.

Izdajanje mesečnika La Marea in dobičkonosno poslovanje je velik izziv, saj uredništvo ne objavlja oglasov od bank, podjetij in organizacij, ki so zasačene pri kakršni koli nepravilnosti, pa tudi političnih oglasov ne. Nov časopis je v lasti sedmih urednikov in skupine bralcev, ki ga finančno podpirajo. Nima glavnega urednika, vse odločitve sprejema kolegij urednikov. Ko bo časopis začel prinašati dobiček, bodo bralci, ki ga finančno podpirajo, lahko soodločali, ali ga razdeliti v obliki dividende ali ga porabiti za nove investicije.

Za tiskano izdajo namesto spletne so se odločili zato, ker tiskani časopis prinaša prihodek. Začeli so z mesečnikom, a prepričani so, da je dobičkonosen lahko tednik. »Španci kupujejo časopise ob koncu tedna. Verjamemo, da imajo poglobljene analize in preiskave na papirju prihodnost,« pravi urednik Daniel Ayllon. Na Twitterju imajo zdaj 23 tisoč sledilcev, njihovo spletno stran www.lamarea.com na mesec obišče 100 tisoč uporabnikov. Prek spleta in socialnih omrežij si širijo krog bralcev.

Uredniki La Marea imajo dva cilja. Prvi je ljudem na papirju ponuditi resne analize in jih opozoriti, da jim politika v spregi z velikimi podjetji razprodaja javni sektor, zato naj ne prebirajo le opravljivih zgodbic o prigodah znanih ljudi in o političnih razprtijah. Drugi cilj pa je dokazati, da financiranje prek članstva lahko preživi in zagotovi dovolj prihodka le s ponudbo neodvisnega in kakovostnega novinarstva. »Prodajamo dvoje: informacije in model sodelovanja,« pojasnjuje Banderova.

Berta del Rio, 25-letna novinarka, razlaga, da je novinarka zato, ker verjame v spremembe in optimizem, ker je časopis, ki s temami združuje ljudi, mogoč. »Zdaj je čas za njegovo ustanovitev. Neverjetno je, da majhna skupina lahko ustvari medij, nekaj, kar naj bi zmogla le velika podjetja. A vidimo, da zmoremo plavati proti toku, odpreti oči in predstaviti prostor svobode. Razpravljamo o idejah, ne o ideologiji. Obe stranki sta zagrešili napake, naša revija to opisuje in na podlagi naukov iz zgodovine predstavlja alternative. To je enak način boja proti uveljavljenim elitam, kot so se prejšnje generacije borile v času diktature generala Franca,« je pojasnila Michaelu Levitinu.