Kmalu »notranja« širitev EU?

Zahteve po neodvisnosti Katalonije bi lahko kmalu povzročile »internacionalizacijo« tega vprašanja, nove spore med »centralisti« in »separatisti« - in nove težave za EU. Evropska Unija bi se kljub zaustavitvi širitve na Balkan kmalu lahko pričela znova »širiti« - vendar nekoliko drugače kot doslej. Njene nove članice bi lahko kmalu postale nove države, nastale na področjih razpadlih držav, sedanjih članic EU. Ta »širitev« bi bila seveda precej drugačna od tiste, kot so si jo zamislili ustanovitelji evropskega projekta, vendar je takšen razvoj dogodkov vse bolj verjeten.

Kandidatov za to je veliko, največ možnosti za uspeh pa imajo predvsem škotski, baskijski in katalonski separatisti. V tem primeru bo imela težave tudi EU. Osrednja vlada v Madridu bi namreč lahko preprečila članstvo Katalonije v EU, saj je za vsako pridružitev nove članice potrebno soglasje vseh članic. V tem primeru bo voditelj Katalonije Arthur Mas »internacionaliziral« ta problem, kot pozitiven primer reševanja podobnih sporov pa ocenjuje vprašanje neodvisnosti Škotske. 

V Kataloniji pa je medtem regionalni parlament s sprejemom resolucije o »suverenosti« naredil še enega od korakov v smeri osamosvojitve te španske pokrajine. Cilj večine poslancev v regionalnem parlamentu je vzpostavitev lastne države, vendar šele po referendumu, na katerem bi se za ta korak odločila večina prebivalstva. Resolucija ima sicer predvsem simbolično vrednost in bo za katalonske politike predvsem »orodje«, ki ga bodo uporabljali pri pogajanjih z osrednjo vlado v Madridu, vendar je politični razvoj dogodkov v Španiji precej nepredvidljiv. Kako občutljivi so na ta vprašanja v Španiji, kažejo nedavni zapleti v Srbiji, kjer so pri sprejemanju nove »platforme« o Kosovu v izhodišča za pogajanje z oblastmi začasne samouprave v Prištini zapisali, da za rešitev vprašanja statusa delov Kosova, na katerem živi večinoma srbsko prebivalstvo predlagajo »katalonski« model, nato pa so morali ta stavek – po protestih španskega veleposlanika v Srbiji – iz platforme umakniti. Nad katalonskim primerom se navdušujejo tudi Tamilci, neodvisnost pokrajine pa podpirajo tudi druga separatistična gibanja v svetu.

V regionalnem parlamentu z 135 sedeži je sicer za najnovejšo resolucijo glasovalo 85 poslancev, ob 41 poslancih, ki so glasovali proti in dvema vzdržanima poslancema. Ob tem sta pri glasovanju manjkala še dva poslanca, pet pa jih ni želelo glasovati. Vladajoča stranka (CiU) je skupaj s stranko radikalne levice (ERC) podprla resolucijo, pridružilo pa se jima je več manjših strank. Resoluciji so nasprotovali v katalonski socialistični stranki in sredinsko-desni ljudski stranki. »Prepričani smo, da bi državljani morali odločati o svoji prihodnosti,« je dejal Oriol Junqueras, voditelj republikanske levice ERC. Nasprotovala mu je voditeljica katalonske ljudske stranke Alicia Sanchez-Camacho, ki je med razpravo dejala, da večina ljudi v Kataloniji ne podpira resolucije ter da si ERC in CiU želijo »poteptati ustavo«. Vse bolj jasno izražene separatistične zahteve katalonskih voditeljev predstavljajo največji izziv za predsednika španske vlade Mariana Rajoya, ki voditelje Katalonije opozarja, da bo zoper separatistično delovanje uporabi vsa »ustavna« sredstva – karkoli že to pomeni. Država se je ob tem znašla tudi v globoki ekonomski krizi, ki so jo hudi varčevalni ukrepi še dodatno poglobili. V Madridu so ob tem prepričani, da bi v primeru, če bi v Kataloniji res izvedli referendum o neodvisnosti kmalu sledile še podobne zahteve v Baskiji, kar bi privedlo do popolnega razpada Španije. Referendum o neodvisnosti Katalonije bi lahko bil organiziran leta 2014, torej istega leta, ko bo v skladu z dogovorom med britansko in škotsko vlado organiziran tudi referendum o neodvisnosti Škotske, za katero se zavzema največja škotska stranka SNP.

Katalonija tako kot Baskija od Madrida zahteva več avtonomije pri pobiranju davkov in samostojno odločanje o tem, koliko denarja naj se nameni za ostali, »nerazviti« del Španije. Sedanji prispevki Madridu so po mnenju regionalne vlade previsoki: med tistim, kar dajo, in tistim, kar dobijo nazaj, jim vsako leto zmanjka 16 milijard evrov. To je osem odstotkov katalonskega BDP. Ob tem v pokrajini vlada 23,9-odstotna brezposelnost, ki jo je ob primanjkljaju regionalnega proračuna v višini 3,6 odstotka BDP težko zmanjšati, čeprav je vlada drastično znižala plače uradnikom, sredstva zdravstvu in uvedla nove davke. V samo letu dni se je število brezposelnih v Kataloniji po poročanju katalonske tiskovne agencije od zadnjega merjenja povzpelo za 110 000 ljudi. Hkrati se spopadajo s 44 milijardami dolga (22 odstotka BDP) in se po zadolženosti španskih avtonomnih skupnosti postavljajo na sam vrh. Podpora neodvisnosti počasi, a zagotovo narašča. V Kataloniji je bilo sredi oktobra neodvisnosti naklonjenih 44 odstotkov Kataloncev. Odnosi med pokrajino in osrednjo vlado v Madridu so še bolj napeti, odkar se je na oblast povzpel konservativni premier Mariano Rajoy, ki se je jasno postavil proti novemu katalonskemu statutu.

Naslednji korak, ki naj bi ga storili v Kataloniji je oblikovanje Nacionalnega prehodnega sveta, ki naj bi vodil raziskave in vse korake na poti v neodvisnost Katalonije. »Vloga nacionalnega prehodnega sveta bo v tem, da bo zagotovil, da referendum ne bo samo delo vlade, pač pa številnih predstavnikov civilne družbe,« ocenjuje Ferran Requejo, profesor političnih ved na Univerzi Pompeu Fabra v Barceloni. Ob tem je predsednik pokrajine Artur Mas tudi na volitvah 25 novembra lani dobil široko podporo volivcev. Po poročanju Euroactiva »številni Katalonci verjamejo, da bi bilo njihovi regiji bolje, če bi zapustila Španijo in trdijo da njihovi davki odhajajo kot pomoč za revnejše dele Španije«. Špansko dogajanje pa postaja vse večji izziv tudi za evropske institucije, ki se soočajo tudi s podobnimi zahtevami škotskih in sevevernoitalijanskih politikov. Člani evropske zveze svobodnjakov Jill Evans, François Alfonsi, Ana Miranda in Frieda Brepoels so v skupnem sporočilu zapisali: »Evropa mora biti pripravljena na katalonsko neodvisnost. Evropska komisija se ne more pretvarjati, da se to ne dogaja in ne more ignorirati demokratične volje katalonskega ljudstva. Evropska unija je svetilnik miru in demokracije za ves svet. Načela, za katera se zavzemamo izven naših meja morajo veljati tudi znotraj njih.«