Igor Mekina
-
18. 8. 2016 | Družba
V Sloveniji še 4600 modernih sužnjev
Podatki o trgovini z ljudmi in suženjstvu v 198 državah kažejo, da v 115 državah sveta obstaja veliko tveganje za suženjsko izkoriščanje ljudi. Indeks je pomemben tudi kot podlaga za odločanje ter identifikacijo držav, ki imajo na različnih področjih, od ribolova pa do rudarstva in tekstilne industrije največ primerov sodobnega suženjstva.
-
11. 8. 2016 | Politika
Turški sultan pri ruskem carju
Osem mesecev po sestrelitvi ruskega letala Su-24, zaradi katerega je Rusija Turčiji uvedla sankcije, sta se turški predsednik Tayyip Erdogan in ruski predsednik Vladimir Putin sestala v Peterburgu in se dogovorila za obnovitev odnosov in ponovno sodelovanje. Vse to je omogočilo junija poslano pismo Erdogana, naslovljeno na Putina. Pismo predsednika Turčije zaradi incidenta z letalom je bilo po pisanju turških medijev deloma napisano v ruskem jeziku, kjer je turški predsednik uporabil rusko besedo "oprostite." Ob tem sta pilota, ki sta sestrelila rusko letalo, že v zaporu - zaradi sodelovanja v državnem udaru in ne zaradi sestrelitve - Turčija pa se je z Rusijo pripravljena dogovoriti tudi o odškodnini. S tem pa so izpolnjene glavne zahteve Rusije v zvezi s tem dogodkom.
-
9. 2. 2016 | Svet
Neonacisti za »samodeportacijo«
Nemška neonacistična stranka NPD, ki je znana tudi po svojih skrajnih stališčih glede beguncev je zaradi svojega lastnega propagandnega »dosežka« postala tarča posmeha ne samo v Nemčiji, pač pa tudi v svetu. Zato, da bi v javnosti razširjali svoje ksenofobično in nesprejemljivo sporočilo o nujnosti dosledne deportacije beguncev iz Nemčije so namreč natiskali plakate, na katerih je slika letala, nad njim pa napis »dosledno deportirati«, spodaj pa še napis »najprej naš narod!«.
-
30. 11. 2015 | Svet
V Turčiji novinarji znova obtoženi »vohunjenja«
Turčija je te dni znova pokazala nespoštovanje mednarodnih in s turško ustavo zagotovljenih standardov medijskih svoboščin, saj je državni tožilec pravkar zahteval zaporno kazen za odgovornega urednika znanega turškega časnika Cumhuriyet ter ga obtožil »vohunjenja« ter »izdaje.« Časnik je namreč maja letos objavil slike orožja, za katerega je zapisal, da je bilo poslano v Sirijo in to celo s pomočjo turških obveščevalnih služb. Poleg odgovornega urednika Cana Dündarja je tožilstvo zahtevalo zaporno kazen tudi za Erdem Gülda, dopisnika časnika Cumhuriyet v Ankari. Dündar se je kljub temu pojavil na sodišču v Istambulu. Dejal je, da je prišel »braniti novinarstvo.« Podobnega mnenja je bil tudi obtoženi urednik. »Sem smo prišli zato, da branimo pravico javnosti, da izve za novice ter njeno pravico, da izve, ali jim njihova vlada laže. Sem smo prišli zato, da bi pokazali in dokazali, da vlada ne more izvajati nezakonitosti ter jih braniti,« je po poročanju časnika Today's Zaman dejal Cana Dündar.
-
21. 10. 2015 | Politika
Rednost »izrednih« preseljevanj narodov
Pri novem begunskem valu, ki je prispel na meje Slovenije nekateri politiki znova povzročajo paniko z igranjem na nacionalne strune ter opozarjanje na »izrednost« ter izjemnost sedanjih razmer. Begunci, ki želijo skozi Slovenijo, so opisani tako, kot da ne bi šlo za ljudi, pač pa za naravno nesrečo in kakor da ne bi šlo za enega od povsem običajnih pojavov v sodobnem svetu, pač pa za nekaj, kar popolnoma spreminja ustaljeni »red« v državi. Beseda »red« je ob tem ena od najbolj pogostih besed na besednem jedilniku politikov, ki si prizadevajo za represivne ukrepe zoper begunce, v naivnem prepričanju, da bo to zaustavilo nadaljevanje eksodusa ljudi, ki je neposredna posledica njihovih prejšnjih, zgrešenih politik in odločitev.
-
1. 10. 2015 | Politika
Jemen: 90 odstotkov žrtev savdskih bomb je civilistov
Medtem ko se Evropa ukvarja pretežno z begunci iz Sirije in Iraka Savdska Arabija s svojo »koalicijo voljnih« in ob podpori ZDA še kar naprej izvaja svojo vojaško »intervencijo« v Jemnu. Saudske zračne sile so nedavno v Jemnu zadele povorko s svati in povzročile smrt več deset žrtev, oblasti v Savdski Arabiji pa so nato napad zanikale. Vojna v Jemnu je ob tem deležna pozornosti svetovnih medijev zgolj občasno, ob podobnih večjih napadih, sicer pa velja za »pozabljeno vojno«, ki ni v ospredju večine svetovnih medijev.
-
1. 2. 2015 | Politika
Potem ko je grški finančni minister Janis Varufakis (brez kravate) po srečanju z vodjem evroskupine Jeroenom Dijsselbloemom (s kravato) sporočil, da nova grška vlada ne bo več sodelovala s trojko (predstavniki Evropske centralne banke, Evropske komisije in Mednarodnega denarnega sklada), ki je v Atenah nadzirala izvajanje varčevalno-reformnega programa, so se v medijih pojavile različne interpretacije omenjene trditve grškega finančnega ministra. Tudi navedbe tega, kaj je dejansko povedal grški finančni minister, so bile v večini medijev precej pomanjkljive. »S tem pa, če tako želite, – in tako pravi tudi Evropski parlament – zavračamo sodelovanje s tem gnilo sestavljenim komitejem. Hvala vam,« je namreč ob koncu tiskovne konference v resnici dejal Varufakis. Trojko je označil za nezakonito in protievropsko. S tem pa je, vsaj po interpretaciji politikov iz držav severne Evrope, zavrnil nadaljevanje programa mednarodne pomoči Grčiji, ki ji grozi, da bo do sredine leta ostala brez denarja.
-
11. 1. 2015 | Svet
Padanje cen nafte ni samo rezultat gospodarske krize, pač pa ima tudi svoje politične razloge. Nevarna igra z nafto pa bi lahko destablizirala tudi mednarodne finančne trge.
-
9. 1. 2015 | Svet
Iraško ozadje pariškega pokola
Francoska policija je ubila brata Kouachi, odgovorna za napad na redakcijo satiričnega tednika Charlie Hebdo, v katerem sta ubila 12 ljudi. Z ubojem Amedyja Coulibalyja, ki je bil z bratoma Kouachi povezan in je v četrtek ubil policistko, so francoske policijske sile končale tudi dramo s talci v judovski trgovini na vzhodu Pariza. Ubiti so bili štirje od 25 talcev. Ni še jasno, ali jih je ubil terorist ali policisti med posredovanjem. Tuji mediji poročajo tudi o novih ozadjih napada bratov Kouachi na satirični tednik.
-
29. 11. 2014 | Svet
Manevri zveze NATO v Ukrajini in ruski manevri na najrazličnejših koncih sveta si te dni sledijo v hitrem zaporedju. Ne samo da so se preleti ruskih bombnikov od mehiškega zaliva pa do Aljaske in Guama povečali za nekajkrat glede na lani, pač pa ruska mornarica prav te dni vadi zelo blizu obal najtesnejših ameriških zaveznikov in največjih članic zveze NATO v Evropi – pred obalami Velike Britanije in Francije.
-
17. 11. 2014 | Politika
EU neenotno o osiromašenem uranu
Slovenija se je ob zadnjem glasovanju v OZN odločila, da podpre prepoved uporabe tega nevarnega orožja, vendar EU kot celota kljub pozivom Evropskega parlamenta še vedno ne glasuje enotno.
-
16. 11. 2014 | Svet
Sestrelitev MH17: BUK ali MiG 29?
Ruska televizijska postaja 1TV trdi, da je dobila satelitski posnetek trenutka sestrelitve malezijskega letala MH17. Sestrelil naj bi ga domnevno ukrajinskMiG-29. Ruski blogerji posnetek zavračajo kot neverodostojen. Bitka za pravo resnico o sestrelitvi malezijskega letala bo očitno še precej dolga.
-
10. 10. 2014 | Ekonomija
Gospodarska rast v državah EU in predvsem v Nemčiji je manjša od pričakovane, k temu pa so svoj delež prispevale tudi medsebojne sankcije EU, ZDA in Rusije zaradi ukrajinske krize. Takšen je sklep večine analitikov, ki so spremljali zadnje napovedi IMF o gospodarski rasti. IMF je v svoji zadnji napovedi namreč zmanjšal rast globalnega BDP-ja z 3,4 na 3,3 odstotka BDP-ja za letos in to predvsem zaradi manjše rasti v Evropi, Latinski Ameriki in Japonski. IMF j sicer nekoliko višjo rast predvidel za ZDA (letos z 1,7 na 2,2 BDP), vendar z opozorilom, da bi se tudi ZDA tako kot evropske države lahko soočile z dolgoletno slabo rastjo. VEČ>>
-
9. 10. 2014 | Svet
Minsko polje vprašanj, na katerih se je žalostno končala komisarska pot Alenke Bratušek v Bruslju, je tudi drugače eno od najtežjih področij dela v EU. Poleg zelenih in tradicionalnih lobijev se za energetske interese borijo tudi različne skupine držav v in izven EU, mesta komisarjev za energijo in okolje ter energetsko unijo pa so v tem pogledu najpomembnejša za doseganja ciljev dolgoročnih strategij. Alenko Bratušek bi celo z dobro pripravo na zaslišanje v Evropskem parlamentu čakala težka preizkušnja, s presplošnimi odgovori in pomanjkanjem najosnovnejšega znanja o evropski energetski politiki pa si je povsem pričakovano prislužila negativno oceno evroposlancev. VEČ>>
-
8. 10. 2014 | Svet
Ameriški predsednik Joe Biden se je takoj zatem, ko se je na harvardskem Inšitutu za politiko nekoliko preveč razgovoril (o čemer smo poročali na naši spletni strani), moral opravičiti najprej turškemu predsedniku Tayyipu Erdoganu, nato pa še oblastem v Katarju, Združenih Arabskih Emiratih in Savdski Arabiji. Joe Biden je namreč zatrdil, da so ti ameriški zavezniki tudi največji problem ZDA, saj so v Sirijo in Irak pošiljali ekstremiste in jih financirali, s temi istimi skrajneži, organiziranimi v okviru Islamske države, pa se sedaj spopadajo ZDA in njihove zaveznice v Iraku in Siriji. VEČ>>
-
6. 10. 2014 | Svet
Ameriški podpredsednik Joe Biden se je te dni znova nekoliko razgovoril in s tem tudi uradno potrdil nekatera neprijetna dejstva v zvezi z ameriško politiko do Islamske države in nekdaj uporniških, danes pa terorističnih skupin. Torej prav tistih terorističnih skupin, ki so jih ZDA in njihove zaveznice nedavno še podpirale, sedaj pa se borijo zoper njih. VEČ>>
-
2. 10. 2014 | Svet
Kriza z zračnim prostorom nad Sirijo
‘Koalicija voljnih’, ki ji je pristopila tudi Slovenija, bi lahko s svojo dejavnostjo na področju Sirije in Iraka kmalu zanetila še veliko večjo vojno od te, ki smo ji priča v tem trenutku. Iz krogov ameriške administracije, ki vodi napade na položaje Islamske države, je namreč prišla informacija, da ZDA razmišljajo o ustanovitvi cone prepovedi poletov nad Sirijo. To bi bil samo prvi korak pri ustanovitvi posebnega zaščitenega območja. VEČ>>
-
1. 10. 2014 | Svet
Slovenska zunanjepolitična servilnost
Slovenska zunanja politika se je najprej z uvrstitvijo Slovenije na seznam nove ameriške koalicije voljnih, še bolj pa z "zgladitvijo spora", ki ga je ob robu zasedanja Generalne skupščine OZN menda dosegel predsednik države Borut Pahor, znova pokazala v vsej svoji nesamostojnosti. Na prvi pogled je sicer vse v najlepšem redu, vsaj za povprečne slovenske razmere. Borut Pahor nas je namreč obvestil, da je spor z ZDA "zglajen". VEČ>>
-
29. 9. 2014 | Svet
Evropski separatizem ali uporniki z razlogi
Škotska se je odločila, da ostane v Veliki Britaniji. Vendar je samo pet odstotkov glasov, kolikor jih je manjkalo zagovornikom neodvisnosti do zmage, temeljito pretreslo ne samo Veliko Britanijo, pač pa tudi Evropo. Naslednji referendum se že pripravlja v Španiji, kjer se želi osamosvojiti Katalonija. Devetega novembra bodo namreč prebivalci s severovzhoda Pirenejskega polotoka odgovarjali na dve vprašanji: »Ali mislite, da bi morala Katalonija postati država?« in »Če da, hočete, da je ta država neodvisna?« Tudi to kaže, da ne gre za osamljene primere, pač pa za proces, ki ima svoje zakonitosti in zgodovinsko logiko. VEČ>>
-
27. 9. 2014 | Svet
Mnenj, da je ukrajinsko premirje zelo krhko in da predstavlja samo vmesno fazo, v kateri si obe strani nabirata nove moči pred novim izbruhom sovražnosti, je vse več. Položaj je precej kaotičen, uradno obstaja premirje ter sporazum iz Minska, neuradno pa občasno še vedno prihaja do bojev med uporniki in vladnimi silami. Članice zveze NATO v severni Ukrajini izvajajo vojaške manevre skupaj z ukrajinsko vojsko, ukrajinske oblasti pa so potrdile, da so pričele dobivati novo orožje s strani članic zveze NATO. VEČ>>
-
26. 9. 2014 | Svet
Škotska se kljub vsemu osamosvaja
Kljub temu, da se je večina prebivalcev Škotske z 55 odstotki glasov "za" in 45 odstotki glasov "proti" odločila, da ostane del Velike Britanije, se je Škotska vendarle osamosvojila - vsaj na internetu. Že dva dni je namreč aktivna tudi nacionalna škotska domena ".sco", zato bo odslej mogoče uradno registirati tudi spletne strani s škotsko domeno. Vendar to ni edini takšen primer - odslej je mogoče registirati tudi tudi domene z oznako ".london". Spomladi naj bi bile na voljo tudi domene z valižansko domeno in tako se bo vsaj na področju spleta Velika Britanija že zelo kmalu zagotovo nekoliko bolj federalizirala. VEČ>>
-
21. 9. 2014 | Politika
Škotska: nemiri, sreča in žalost
Potem ko so prebivalci Škotske na referendumu zavrnili predlagano neodvisnost Škotske, so v središču Glasgowa izbruhnili nemiri. Začeli so se zaradi proslavljanja nasprotnikov odcepitve od Velike Britanije, ki so zažgali škotsko zastavo, peli porogljive pesmi in z nacističnim pozdravi žalili policiste v mestu, ki je večinoma glasovalo za samostojnost. Po referendumu so razlike med Škoti, Britanci in ostalimi v državi večje kot kadarkoli. Kljub obljubam, da bo Škotska dobila več pristojnosti, o tem ni jasnih načrtov. Več>>
-
19. 9. 2014 | Svet
Škotska ostaja del Velike Britanije. To so pokazali rezultati referenduma po preštevanju večine glasov danes zgodaj zjutraj. Že pred tem so stavnice v Veliki Britaniji napovedovale 80 odstotkov možnosti za odločitev da Škotska ne postane samostojna država, podatki z volišč pa so pokazali, da je tabor ki je bil proti neodvisnosti, zmagal z okoli 55 odstotki glasov proti 45 odstotkom tistih, ki so bili za neodvisnost. VEČ>>
