Velika črna luknja v svetovnem gospodarstvu

Politika dolga in kdo vodi svet

Dolg je za peščico blagoslov, za večino pa prekletstvo. Za nekatere je dolg veliko moralno breme, ki ga nikakor ne morejo pozabiti. Za privilegirance dolg v nobenem primeru nima nič skupnega z moralo, zanje je poslovna priložnost. Tisti, za katere je dolg kraljevska pot do bogastva, so v veliki večini na vrhu gospodarske hierarhije. Navadne državljane v primeru, da dolga ne morejo odplačati, čaka kazen, v skladu z besedami britanskega ekonomista John Maynarda Keynesa, da »imam problem, če ti dolgujem en funt, če pa ti dolgujem milijon, imaš problem ti,« na spletni strani TomDispatch piše Steve Fraser, gostujoči profesor na univerzi New York in avtor knjige Wall Street: America's Dream Palace (Wall Street: Ameriška sanjska palača).

Svetovno gospodarstvo je v obdobju od leta 2007 do 2008 skoraj propadlo in se še zmeraj lahko zruši pod ogromnim truplom, ki so ga pustili za seboj finančni plenilci, ki so si z dolgom pomagali postati še bogatejši. Večina jih še vedno živi v svojih vilah, navadni ljudje pa so se morali izseliti iz stanovanj, za katera ne morejo več odplačevati kreditov. Finančni sektor je obogatel tako, da je z zadolževanjem požrl industrijo, izstradal javni sektor in obremenil gospodinjstva z vsemi mogočimi oblikami potrošniških kreditov. Celo revščina je postala donosen posel, saj so si ljudje za plačilo položnic pripravljeni sposojati denar po oderuških obrestih, kreditne kartice so v svetu nezanesljivih služb, zmanjševanja socialne pomoči, šibke gospodarske rasti za mnoge »plastična varnost«. Dolg razvite države spreminja v nerazvite. Se bodo politiki temu sistemu postavili po robu, sprašuje Steve Fraser.

James Henry, nekdanji glavni ekonomist svetovalne družbe McKinsey, je na podlagi podatkov Svetovne banke, Mednarodnega denarnega sklada (IMF), OZN in centralnih bank ugotovil, da imajo bogati posamezniki in njihove družine, ki so globalna elita, v davčnih oazah, kot so Kajmanski otoki, naloženih kar za 32 tisoč milijard finančnega premoženja. Nepremičnin, jaht in drugega podobnega premoženja ta znesek ne vključuje. Henry je lani poleti, ko je objavil svoje ugotovitve, dejal, da je zasebno bogastvo, ki ga ima globalna elita v davčnih oazah, »velika črna luknja v svetovnem gospodarstvu«.

Ti bogataši ne nalagajo samo svojega bogastva v davčnih oazah, ampak prek lastništva podjetij, ki seveda ni vidno na prvi pogled, dejansko obvladujejo svetovno gospodarstvo, kakor je leta 2011 pokazala študija švicarskega inštituta Swiss Federal Institute of Technology. Njegovi analitiki so analizirali 43 tisoč podjetij, ki poslujejo prek meja svojih držav, in ugotovili, da ima vse niti v rokah 147 družb, večinoma bank, ki so tesno prepletene. Med prvimi dvajsetimi so Barclays Bank, JPMorgan Chase, in Goldman Sachs. Te banke, ki so tudi lastnice ameriške centralne banke FED, so med glavnimi povzročitelji finančne in gospodarske krize, pa seveda tudi glavni podporniki volilnih kampanj politikov.