V drugo ilustrirana Zdravljica

Prešernova Zdravljica ima to smolo, da jo je kolesje zgodovine iz vedre, narodnobuditeljske pivske pesmi preoblikovalo v nacionalno himno in ji tako dodelilo status uradne didaktične igrače, s katero se v imenu domoljubja kiti vsaka politična opcija, ki prileze na oblast.

Aktualna, pomladno odišavljena opcija, ki zviška gleda na slovensko kulturo in samozaposlene v kulturi nasploh, meni celo, da bi jo moral Prešeren za potrebe državnih slovesnosti drugače sestaviti, saj so nekatere kitice preprosto odveč ali pa na nepravem mestu. Neoliberalni pomladniki pač, v pogledu dojemanja kulture podobni plešcu, ki v prsnem žepu obleke nosi dizajnerski glavnik.

Zanje so torej ilustrirali Zdravljico – boste pomislili. Če že ne slišijo, kaj jim sporoča Prešeren, bodo to vsaj videli. Hej, ne bi se mogli bolj motiti. Zdaj jim šele ne bo nič jasno, če po naključju vzamejo v roke novo ilustrirano Zdravljico.

Prešernova Zdravljica ima po svoje srečo. To srečo, da jo je, potem ko se je njena prva likovna upodobitev z začetka 20. stoletja izgubila neznano kam, v drugo ilustriral Damijan Stepančič, slovenski ilustrator in stripar, ki je za svoj impresivni opus prejel več nagrad, kot imam sam na voljo znakov, da v grobih potezah orišem njegovo delo. Nazadnje je na 10. slovenskem bienalu ilustracije, ki se je včeraj končal v Cankarjevem domu, prejel plaketo Hinka Smrekarja za ilustracije v knjigi Petra Svetine Čarobni prstan. Pred tem je Damijan pritegnil stripoljubce s stripovsko obdelavo Čarovnikovega vajenca, enega najbolj branih slovenskih romanov izpod peresa Evalda Flisarja, raziskovalci kulturnih fenomenov pa so dvignili obrv zaradi kontroverznega uličnega stripa Violence, v katerem nastopa največja mariborska znamenitost, navijaška subkultura Viole.

Stepančič kratko malo ljubi likovne izzive in nekonvencionalne prijeme znotraj ustaljenih umetniških in žanrskih obrazcev. »Idejo za ilustriranje Zdravljice je dal urednik pri Mladinski knjigi Andrej Ilc. Zelo sem naklonjen knjigam, pa najsi bodo otroške ali mladinske, ki ravno zaradi izbora besedila omogočajo tudi smele in drzne likovne rešitve. In besedilo Zdravljice vsekakor spada sem,« je Damijan povedal o genezi Zdravljice, avtorsko interpretirane v štirinajstih ilustracijah, ki si jih lahko do 10. februarja v izvirniku ogledate tudi v ljubljanski Galeriji Kresija. »Zdravljica je univerzalna. Njeno sporočilo sem želel prevesti v risarski jezik v vsem razumljivi obliki. Mislim, da mi je to v veliki meri uspelo skozi podobe znanih in meni ljubih Slovenk in Slovencev, ki izžarevajo sporočila Zdravljice.« Hm, bi bilo torej mogoče Zdravljico poustvariti tudi v stripovski obliki? Damijan bi najverjetneje sprejel izziv, ker misli, da je možno na ta tekst narediti dober strip. »Najraje imam take izzive, pri katerih niti ne slutim, kakšen bo končni izid,« dodaja. »Ta me prisili razmišljati širše, nekonvencionalno, rutina ne pripelje nikamor. Ponavadi ravno iz takih izzivov pridejo najboljše rešitve.«

Posebnost Stepančičevih ilustracij, ki vsaki od osmih kitic Zdravljice vdihnejo dodano vrednost, so portreti slovenskih zgodovinskih osebnosti, vpeti v določeno obdobje, ali točneje, kulturno umetniško vzdušje, ki veje iz Prešernovih verzov. Damijan pravi, da je zgodovinske osebnosti, ki jih zunaj kronološkega konteksta nekako ’oklepata’ Primož Trubar in France Prešeren, v ilustracije umeščal čisto po lastnem navdihu, vse portretirance pa družijo drznost, vizionarstvo in smelost, odlike, ki jih Slovenija tudi dandanes najbolj potrebuje.

Stepančič poudarja, da je ilustrirana Zdravljica nastajala v duhu Zdravljice same, torej ekonomično, brez odvečnih efektov in mašil. »Od same uredniške ideje do dokončne izvedbe sta minili celi dve leti, ko sem kombiniral, preskušal različne načine. Samo ukvarjanje z ilustracijami mi je vzelo dobra dva meseca. Pri delu sem nastopal avtonomno, največkrat sem sam sprožal debate, saj so se sproti pojavljali vsebinski in oblikovni problemi, kot je na primer ta, v kolikšni meri narediti ilustracije aktualne, koliko abstraktne,« se spominja.

Seveda me je med podrobnim pregledovanjem ilustriranih Prešernovih verzov, oplemenitenih z značilnim Stepančičevim risarskim slogom, ki ga definira ubrana kombinacija akademske likovne širine, obrtniške natančnosti in otroško razigrane enostavnosti, zanimalo tudi to, ali je lahko vsak dober ilustrator avtomatično tudi dober stripar. »Oba medija sta si precej podobna,« meni Stepančič, »imata pa drugačen pedigre, tako da ni nujno, da ilustrator samoumevno preskakuje s stripa na ilustracijo ali obratno. Mogoče bi bila kvaliteta ravno v kršenju stereotipov in bi se morala recimo Jelka Reichman lotiti stripov.«

Slikanica:
Zdravljica
Kdo: besedilo France Prešeren, ilustracije Damijan Stepančič
Založba: Mladinska knjiga, zbirka Velike slikanice
Cena: 16,95 €