Werefox: I Am Memory
2013, God Bless This Mess Records
Redko se zgodi, da se zberejo glasbeniki z različnih vetrov in ustanovijo rock skupino, ki naj bi nadaljevala zgodbo o uspehu nekoč kakovostnih bendov iz underground miljeja. Pri tem mislimo predvsem na prekmurski Psycho-Path, ki je zaslovel kot polnokrven rock’n’roll bend tudi zunaj meja Slovenije.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Redko se zgodi, da se zberejo glasbeniki z različnih vetrov in ustanovijo rock skupino, ki naj bi nadaljevala zgodbo o uspehu nekoč kakovostnih bendov iz underground miljeja. Pri tem mislimo predvsem na prekmurski Psycho-Path, ki je zaslovel kot polnokrven rock’n’roll bend tudi zunaj meja Slovenije.
Werefox je razmeroma mlada skupina, ki se je pred kratkim pojavila na naši glasbeni sceni in nase opozorila s tem, da v njej delujejo člani na domačem prizorišču uveljavljenih alterbendov, natančneje skupin, ki večinoma delujejo znotraj združenja Prekmurje Noise Conspiracy. Pri tem seveda najbolj izstopata nekdanja pevka skupine Psycho-Path Melanija Fabčič - Mélee in nekdanji kitarist iste skupine Sašo Benko - Bekko, ki sta v slovenskih in tujih glasbenih krogih že izkušena glasbena veterana. Benko je znan tudi po sodelovanju s Kleemarjem in kot član skupine Manul, hkrati pa ima še svoj projekt Bekko.
Preostala člana skupine, David Halb in Manuel Hahn, sta nekoliko mlajša, a zato nič manj kakovostna glasbenika, saj sta nekoč ustvarjala v obetavni, sedaj že rajnki prekmurski postrockovski zasedbi Sphericube.
In kaj lahko pričakujemo od alternativcev, ki so ustvarjali v stilsko precej različnih zasedbah?
Kot kaže, izrazito kakovosten rock’n’roll album, ki je očitno plod premišljenega sodelovanja med člani skupine, saj že ob prvem poslušanju lahko zatrdimo, da gre za žanrsko dovršeno ploščo, ki ima dobre možnosti za uspeh tudi v tujini.
Werefox, eno letošnjih presenečenj na domači sceni
© Aleš Rosa
Ustaviti se moramo že pri imenu – Werefox je eno izmed mitičnih bitij, lisicodlak, še ena varianta številnih izmišljenih bitij, ki pravzaprav izhajajo iz različnih poganskih običajev in verovanj, danes pa jih imamo priložnost gledati v izredno priljubljenih TV-nanizankah in filmih, seveda s precej družbene kritičnosti. Torej že ime napove, da gre tokrat za nekoliko laže poslušljive komade, natančneje, bolj melodične skladbe, ki se gibljejo med alternativnim, garažnim rockom in nekoliko bolj pop zvokom.
A to ni nikakršna pomanjkljivost, saj ravno ta komponenta, zlasti z Méleejinim prepoznavnim vokalom, Benkovo inventivno kitaro in trdno ritemsekcijo, predstavi Werefox kot skupino, ki jo brez težav uvrstimo med letošnja presenečenja na domači sceni.
Trditve o superskupini, kot so Werefox označili nekateri domači mediji, so seveda tipično novinarsko pretiravanje – Werefox je navsezadnje le dober r’n’r bend, ki je ustvaril dober prvenec.
Ta ga predstavi z enajstimi dovršenimi skladbami, v katerih prevladujejo večinoma surove kitare, zasanjani, včasih tudi siloviti vokali pevke Mélee, izredno dober občutek za pisanje pop komadov in gostovanje Scotta McClouda (Girls Against Boys, Paramount Styles) v komadu The Boy in Me, The Girl in You, kar je zgolj dodaten plus, ki bo prispeval k prepoznavnosti skupine.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.