»Paranoja super bogatih in super močnih«

ZDA niso več edini center moči na svetu

»Države, ki so najpomembnejše proizvajalke energentov, so še vedno pod jekleno kontrolo diktatur, ki jih podpira Zahod. Zaradi tega je napredek, ki je bil dosežen z arabsko pomladjo omejen, ni pa nepomemben. Sistem diktatur, ki jih podpira Zahod, razpada. To se dogaja že nekaj časa,« pojasnjuje profesor Noam Chomsky v knjigi pogovorov Power Systems: Conversations on Global Democratic Uprisings and the New Challenges to U.S. Empire (Sistemi moči: Pogovori o demokratičnih vstajah na globalni ravni in novih izzivih za imperij ZDA). Spletni portal TomDispatch je objavil pogovor iz odlomka Uprisings (Vstaje).

Kot primer razpada sistema diktatur, ki imajo podporo Zahoda, Chomsky navaja Irak. Vsakomur razen predanim ideologom je jasno, da ZDA niso napadle Iraka zaradi ljubezni do demokracije, ampak zato, ker je država z drugimi ali tretjimi največjimi zalogami nafte na svetu in je v regiji, ki je velik proizvajalec energentov. To sicer velja za teorijo zarote. Toda kljub večkratnim poskusom vlade ZDA, da bi zagotovila svojim družbam izkoriščanje teh virov, je morala leta 2008 zaradi upora civilnega prebivalstva, ki ga ni bilo mogoče zatreti, popustiti in zdaj kontrola nad Irakom izginja pred njenimi očmi. »Irak je bil poskus, da bi s silo vzpostavili star sistem kontrol, a ta poskus je bil onemogočen. Na splošno menim, da se politika EU od druge svetovne vojne ni spremenila, zmanjšuje pa se možnost, da bi jo lahko udejanjili,« razlaga Chomsky.

Tako je zato, ker ZDA niso več edini center moči na svetu, po drugi svetovni vojni so res bile na vrhuncu svoje moči, saj so imele polovico vsega bogastva na svetu, vsi njihovi tekmeci pa so bili resno ranjeni ali uničeni. Takrat so ZDA imele položaj ogromne varnosti in so razvile načrte za vodenje sveta, kar takrat ni bilo nerealno. Prvi udarec so doživele že leta 1949 z dogodkom, ki se imenuje 'izguba Kitajske'. Kitajci so se takrat odločili za svojo pot, čeprav je bilo za ZDA samoumevno, da je Kitajska v njihovi lasti in s tem pod njihovo kontrolo. Tej izgubi je sledila 'izguba Latinske Amerike', Bližnjega vzhoda in še nekaterih držav.

Ker je danes kontrolo na podlagi podmene 'mi smo lastniki sveta' vse težje širiti in izvajati, so v Washingtonu začeli spraševati, ali je z ZDA konec, kakor so recimo natisnili na naslovnici svojega glavnega časopisa Foreign Affairs. »To je standardna tožba tistih, ki verjamejo, da bi morali imeti vse. Kdor verjame, da bi moral imeti vse in je vse, kar mu je odvzeto, tragedija, se mu svet podira. Je torej z ZDA konec? Pred dolgimi leti smo 'izgubili' Kitajsko, izgubili smo Jugovzhodno Azijo, Južno Ameriko. Morda bomo izgubili Bližnji vzhod in države Severne Afrike. Je z ZDA konec? To je neke vrste paranoja, paranoja super bogatih in super močnih. Če nimajo vsega, je zanje to katastrofa,« pojasnjuje Noam Chomsky.

Politični islam je enaka skrb Washingtona kot vsako neodvisno gibanje. »Vse, kar je neodvisno, vas mora skrbeti, ker vas lahko spodkoplje. Dejansko je malo ironično, ker sta ZDA in Velika Britanija ves čas daleč najbolj podpirali radikalni islamski fundamentalizem, kot silo, ki naj bi zaustavila sekularni nacionalizem, ki jih dejansko skrbi. Savdska Arabija je najbolj ekstremna fundamentalistična država na svetu, radikalna islamska država. Je izjemno zanesenjaška, širi radikalni islam v Pakistan, financira teror. A je kljub temu branik politike ZDA in Velike Britanije, ki sta jo zmeraj podpirali v boju zoper sekularni nacionalizem, ki je bil v Egiptu politika Gamala Abdela Naserja v Egiptu ali v Iraku politika Abda ala Karima Quasima. Ne marajo pa političnega islama, ker utegne postati neodvisen,« pojasnjuje profesor Chomsky.

Po njegovih besedah so v Washingtonu prepričani, da so pri njih doma pravice, kar je prepričanje nekoga, ki je prepričan, da je lastnik sveta. To je zanj tako samoumevno kot zrak, ki ga diha, o tem se ne sprašuje. Glavni snovalec sodobne teorije mednarodnih odnosov Hans Morgenthau je napisal knjigo The Purpose of American Politics (Namen politike ZDA), v kateri navaja, da je namen ZDA »izjemen«: prinesti svobodo in pravico v preostali svet. Kritizirati ta namen pomeni pasti v »napako ateizma, ki na enaki osnovi zanika veljavnost religije«. Noam Chomsky pravi, da je to dobra primerjava, ker gre za globoko zakoreninjeno religiozno prepričanje. Vsakdo, ki ga postavi pod vprašaj, povzroči tako rekoč histerijo, si prisluži obtožbo, da je protiameriški ali 'sovraži Ameriko'. »To so zanimivi koncepti, ki jih v demokratičnih družbah ni, so samo v totalitarnih družbah in tukaj, kjer veljajo za samoumevnost,« pojasnjuje ugledni profesor Chomsky.