Uzakonjena etika in morala

Protesti počasi, a vztrajno dajejo rezultate. Ne tisti v podporo nekaterim koruptivnim politikom. Tisti drugi, vstajniški, ki zahtevajo več politične higiene. Stranke v zadnjem času kar tekmujejo s predlogi zakonodaje, ki bi tudi v politiki zakoličila meje etike in morale. Neparlamentarnemu Zaresu sta zdaj s predlogoma sledili še Državljanska lista in Pozitivna Slovenija. Z malenkostnimi razlikami vsi predlagajo rešitve, ki bi dokazano koruptivnim politikom in kršiteljem kazenske zakonodaje onemogočale kandidaturo za najvišje javne funkcije ter urejale prenehanje funkcije ali možnost predčasnega odpoklica.

Državljanska lista je tako v zakonodajni postopek vložila predloge sprememb sedmih zakonov z željo »dvigniti standarde politične kulture«. Danes za kandidaturo za najvišje javne funkcije ni omejitev, za prenehanje mandata pa je to zgolj pravnomočna obsodba na vsaj šest mesecev zaporne kazni, poslej pa naj bi veljali strožji pogoji. Kandidatura in opravljanje politične funkcije bi bila onemogočena, če bi bila vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ob pravnomočni kazenski obsodbi na pogojno ali nepogojno kazen zapora, višjo od treh mesecev, in pravnomočni obsodbi zaradi zlorabe položaja ne glede na višino ali obliko kazni. Za neposredno voljene predstavnike ljudstva na lokalni ravni, za župane, pa predlagajo možnost odpoklica, ki bi se ob podpori dovolj občanov izpeljal v obliki referenduma.

Dan za tem je predloge za dosego podobnega cilja predstavila še Pozitivna Slovenija. Tudi ta stranka predlaga uzakonitev odpoklica župana, le da zanj postavlja nekoliko strožje pogoje, nekoliko višjo podporo volivcev izvedbi odpoklica in nekoliko višji odstotek glasov za uspešen odpoklic. Predlog se sicer precej zgleduje po predlogu ljudske nezaupnice, ki ga je na blogu že konec lanskega leta objavil Novomeški čuvar in ki ga je v nekaj dneh podpisalo več kot 30 tisoč ljudi. Predlog Pozitivne Slovenije glede omejitev kandidiranja in prenehanja javne funkcije je povsem enak predlogu Državljanske liste.

Vse to, le da s še nekoliko strožjimi omejitvami, je že decembra lani predlagal Zares. Njegov predlog je kot pogoj za prenehanje funkcije vseboval tudi pravnomočno vložen obtožni predlog. Teh, ki se vlagajo za kazniva dejanja, pri katerih je zagrožena kazen do treh let zapora, ni malo. Formalnopravno se obtožni predlog in obtožnica sicer nekoliko razlikujeta, a z vidika etike in morale gre za isto stvar. Oboje je akt obtožbe za kaznivo dejanje, ki ga na sodišče vloži tožilstvo. Obtožni predlog je bil recimo pred časom vložen zoper sedanjega predsednika vlade Janeza Janšo.

Zdi se, da se je zaradi številnih kazenskih postopkov ter pravnomočnih obsodb najvišjih nosilcev oblasti, ki vztrajajo na položajih, dejansko pokazala potreba po strožji zakonodaji. A vendar. Kaj to pove o državi, ki mora v zakonodajo zapisati prepoved opravljanja političnih funkcij za ljudi, ki kršijo zakone? Kaj to pove o politikih, ki ne odstopijo s funkcije kljub dvomu o njihovi integriteti ali celo pravnomočni kazenski obsodbi? Kaj to pove o političnih strankah, ki jih kandidirajo na svojih listah? In navsezadnje, kaj to pove o volivcih, ki jih volijo in podpirajo?