»Univerza v vsako vas«

V prid Gorenjski univerzi govori politična podpora in le malo drugega

Demografski in gospodarski trendi na Gorenjskem so zadnja leta negativni in rešitev za to je ustanovitev univerze s sedežem v Kranju, piše v elaboratu, ki ga je pripravila na kranjski občini oblikovana skupina, v kateri so bili lokalni politiki, dekani potencialnih članic univerze in nekdanji predsednik uprave Telekoma Bojan Dremelj. Skupina, na čelu katere je bil poslanec SDS in kranjski svetnik Branko Grims, je zapisala tudi, da je Gorenjska do univerze upravičena – zaradi zgodovinskih okoliščin in ker je bila ta regija doslej pri regionalnem razvoju visokega šolstva zapostavljena.

Grims je o tem prepričal še enajst gorenjskih poslancev iz vseh strank in skupaj so ministrstvu za izobraževanje dali pobudo, naj začne postopek za ustanovitev javne Univerze na Gorenjskem. Bili so tako ustrežljivi, da so pripravili celo akt o ustanovitvi univerze, čeprav bi morala ta pred ustanovitvijo prestati osemmesečno preverjanje nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu. O težavnosti tega preskusa so se pred kratkim prepričali pobudniki celjske univerze. Med postopkom je bilo ugotovljenih toliko pomanjkljivosti, da so vlogo za ustanovitev umaknili in jo bodo popravili …

Gorenjska univerza bi lahko imela še večje težave. Njene tri potencialne članice, Fakulteta za organizacijske vede v Kranju, Visoka šola za zdravstveno nego na Jesenicah in Visoka šola za hotelirstvo in turizem na Bledu, imajo skupaj tri študijska področja po kvalifikaciji ISCED, medtem ko jih nacionalni program za visoko šolstvo predvideva pet. Zagovorniki univerze sicer zagotavljajo, da jih bodo kmalu imeli šest, od tega štiri na FOV. Kmalu naj bi se spremenili tudi drugi podatki, ki govorijo proti takšni gorenjski univerzi, namreč to, da izmed njenih potencialnih članic le FOV ponuja doktorski študij ali da imajo skupno pol manj vpisnih mest za redne študente kot Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani.

Vsekakor pa je FOV, šaljivo imenovana tudi »kranjska Sorbona«, temelj nove univerze. In prav pri njej bi lahko nastal nepremostljiv zaplet. Gorenjci jo sicer štejejo za svojo, vendar je članica Univerze v Mariboru. Čeprav si gorenjski politiki in dekani predstavljajo, da lahko FOV iz mariborske univerze kadarkoli izloči ustanovitelj, torej državni zbor na predlog vlade, se mora za to najprej odločiti senat mariborske univerze. Na Štajerskem pa na ta projekt gledajo popolnoma drugače kot Gorenjci.

Zagovorniki gorenjske univerze tudi zagotavljajo, da z njeno ustanovitvijo ne bodo nastali novi stroški za proračun. Čeprav bi bilo to res, skoraj zagotovo velja samo za kratek čas. Če bi se hotela univerza razvijati, bi potrebovala več denarja od države. Torej od tiste države, ki jo je OECD pred leti pozval, naj za visoko šolstvo nameni več, potem pa je začela na tem področju zaradi uravnoteženja proračuna ostro varčevati.

Če bodo nad temi pomisleki zmagali argumenti o univerzi kot rešitvi za demografske in gospodarske težave Gorenjske, potem je nujno, da se zaradi reševanja težav Slovenije projekt »univerza v vsako slovensko vas« nezadržno nadaljuje.