Če že ne gre Janša, gre papež

Zanimivo je, kako lahko še tako napet konec tedna omehča patetika Franca Rodeta. Prejšnji konec tedna smo dobili nove Prešernove nagrajence, leve fašiste, kreativno štetje duš na ljubljanskem Kongresnem trgu in dražbo zaseženih predmetov Jureta Jankovića (sef je kupil novinar Financ Jaka Elikan, ki ima z »Jurčkom« burno preteklost), a v ponedeljek je odstopil papež, in ni ga cerkvenega dogodka brez doživete interpretacije domačega kardinala.

Ta je v ponedeljek za nacionalko po telefonu povedal, da je papež zbrane kardinale presenetil, njegovo naznanilo pa so kardinali komentirali v manjših skupinah – številni so tudi zajokali. Kdo bolj joka, kardinal, ko izve za odstop papeža, ali slovenski hokejist, ki se uvrsti na olimpijske igre, ne vemo, a tudi kulturniški konec tedna je žal ponudil kar nekaj razlogov za jok.

Ob četrtkovi podelitvi Prešernovih nagrad je režiserka Ivana Djilas storila pomemben korak pri dojemanju umetnikov, ki so pod trenutnim superministrom nezaželeni zažiralci, če ne častijo in opevajo oblasti, temveč so slučajno kritični do nje, in če nimajo za seboj »obsežnega« domoljubnega pesniškega opusa, kakršnega ima Tone Kuntner. Na odru Cankarjevega doma so bili večinoma samozaposleni v kulturi, brez uniform institucionalizirane umetnosti – v civilnih oblačilih, zatopljeni v 20-minutno glasbeno kompozicijo; na državni proslavi, kjer se je Zdravljica najprej zaigrala brez besedila, nato pa recitirala v celoti. Tako da se ne bomo po nepotrebnem delili.

A večje delitve, kot je bilo petkovo zbiranje podpornikov in nasprotnikov v dveh terminih na ljubljanskih ulicah, že dolgo ni bilo. Janševo zmerjanje z levimi fašisti, ki ga je opravil kar prek videoposnetka, predvajanega na Kongresnem trgu, pred z avtobusi navoženo množico, je delovalo nekoliko strašljivo, če že ni spominjalo na kakšen antiutopični roman. Je bilo pa zato zabavno v informativnih oddajah spremljati izjave starejših udeležencev Zbora za republiko, ki so izrekali zvestobo veliki glavi z ekrana.

Nekoliko bolj so se za ta svečani dogodek potrudili na Planet TV, kjer so se odpravili na pot z enim od avtobusov, ki je v središče Ljubljane dostavil zgolj 12 podpornikov iz Žirov, je pa res, da so ti spotoma pobrali še župana. Na Planet TV so posneli tudi osamljenega posameznika, ki so ga ob vzkliku »Lopovi!« takoj obkrožili in oglobili policisti, da ta slučajno ne bi motil slovesnega dogodka.

A delitve sploh niso potrebne. To je v nedeljskem intervjuju z Ladom Ambrožičem povedal kirurg Erik Brecelj, ki je ponovno razložil, kako se je pral denar pri gradnji onkološkega inštituta, kako so se na njegov račun okoriščali tako desni kot levi, ter ugotovil, da smo v Sloveniji že zdavnaj dosegli spravo: v korupciji so vsi bratje. In medtem ko se mi preštevamo, nekateri bratje (lahko tudi strici), postanejo predsedniki republike. Ali kot je zaključil Ambrožič: »I nikome ništa.«