So to res Beatlesi!?
Švedski umetnik Conny Blom z novim projektom simbolično izziva glasbeno industrijo
Projekt Zajček in eksplozivno korenje pred ljubljansko borzo, februar 2010
Z delom mednarodno uveljavljenega švedskega umetnika Connyja Bloma smo se imeli že večkrat priložnost seznaniti tudi pri nas. Med drugim ob njegovi samostojni razstavi Od zgoraj, s katero se je pred tremi leti predstavil v ljubljanski galeriji Vžigalica. Ali pa, ko sta skupaj s partnerico, slovensko slikarko Nino Slejko, v takratnem domu v vasici Bukovje pri Postojni postavila konceptualno galerijo, v kateri sta na ogled ponudila osebno zbirko sodobne umetnosti ter pripravila številne dogodke in razstave.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Projekt Zajček in eksplozivno korenje pred ljubljansko borzo, februar 2010
Z delom mednarodno uveljavljenega švedskega umetnika Connyja Bloma smo se imeli že večkrat priložnost seznaniti tudi pri nas. Med drugim ob njegovi samostojni razstavi Od zgoraj, s katero se je pred tremi leti predstavil v ljubljanski galeriji Vžigalica. Ali pa, ko sta skupaj s partnerico, slovensko slikarko Nino Slejko, v takratnem domu v vasici Bukovje pri Postojni postavila konceptualno galerijo, v kateri sta na ogled ponudila osebno zbirko sodobne umetnosti ter pripravila številne dogodke in razstave.
Udejanjanje tega koncepta zdaj nadaljujeta na Švedskem, v mestecu Landskrona, kamor sta se preselila. Otvoritvena razstava je bila posvečena delu Wanting to Say Hello priznanega britanskega umetnika in Turnerjevega nagrajenca Martina Creeda, ki jima je, tako kot tudi drugi umetniki, ki sta jih predstavila doslej, svoje delo podaril, odziv pa je bil kljub zvenečemu imenu boren. A za novo občinstvo je potrebna kontinuiteta, pravi Conny, in za to nameravata z Nino poskrbeti.
Kontinuiteta je nekaj, za kar Conny skrbi tudi v svojih delih, kjer obravnava žgoča vprašanja sodobne družbe in razmišlja o vlogi posameznika v njej. »Vedno skušam zasukati perspektivo in povedati drugačno zgodbo, tako da preusmerim pozornost in poudarim, kar je sicer spregledano,« razmišlja o svojem delu.
Njegov projekt, ki je bil deležen največ zanimanja, je morda Zajček, v okviru katerega je sestavil vrsto neškodljivih bomb iz korenja, čeprav so po videzu spominjale na opremo, ki jo uporabljajo teroristi. Seveda je korenje za pravi dinamit zamenjala tudi švedska policija in ukrepala. Zajec je bil pri tem delu v nastajanju nekakšen simbol izpodjedanja družbenega sistema elit.
Še ena tema, h kateri se v svojih umetniških delih pogosto vrača, je glasba, kar glede na to, da je velik ljubitelj in zbiralec obskurne glasbe, nad čemer se je med drugim navdušil med delom v glasbeni trgovini, ne preseneča. V glasbenem delu 4,33 minute ukradene tišine se je denimo posvetil absurdnosti veljavnih zakonov o avtorskih pravicah, in sicer tako, da je ukradel avtorsko zaščiteno tišino. »Prisluhnili« smo ji lahko tudi v Ljubljani.
V slovensko prestolnico se je tokrat vrnil z delom Celotni Beatlesi, pri katerem prav tako razmišlja o avtorskih pravicah in simbolično izziva glasbeno industrijo, saj njegova osemkanalna zvočna instalacija, postavljena v projektnem prostoru Aksioma, sestoji izključno iz glasbe, ki jo je posnela ta legendarna britanska skupina. Vsi posnetki so zazankani in predvajani sočasno, tako da v vsakem trenutku nepretrganega zvoka slišimo vse studijske posnetke Beatlov. Ko hodimo po prostoru in se približujemo posameznim zvočnikom, se zvok sicer spreminja, kot slap se na nas zgrinja šum, med različnimi toni so slišne le majhne razlike. »Produkcija pri zgodnjih in poznejših albumih se je razlikovala, in to je opazno, čeprav ob poslušanju instalacije ni mogoče prepoznati niti enega samega tona izvirne glasbe,« razloži Conny.
In zakaj ravno Beatli? »Zato, ker je prav ta skupina, ki si je tudi sama rada sposojala pri drugih žanrih, denimo bluesu, eden od razlogov, zakaj se čas varovanja avtorskih pravic za posnetke dandanes podaljšuje,« odgovarja. Glasbena industrija ob tem, da vse ostreje preganja izmenjevalce datotek, vse glasneje zahteva tudi strožje zakone o avtorskih pravicah, vse to pod pretvezo, da gre za varovanje glasbenih ustvarjalcev. V resnici velike glasbene založbe zgolj zaradi varovanja svojih koristi s tem že dolgo ovirajo razvoj in ustvarjalnost. »Ob današnji zakonodaji se žanri, kot sta jazz in rock, sploh ne bi mogli razviti, saj tega, kar je bilo od nekdaj sestavni del razvoja glasbe, namreč reference, sposojanje in parafraze, ni več mogoče uporabljati brez denarnega nadomestila in podpore glavnih igralcev v glasbeni industriji,« pravi Conny. A dodaja, da v tem položaju vidi možnosti za spremembe, tudi zato, ker mali umetniki preprosto nimajo več česa izgubiti.
Čeprav živi na Švedskem, v eni od držav, ki veljajo za zgled drugim v socialnem in še številnih drugih pogledih, ugotavlja, da tudi tam še zdaleč ni vse idealno. Vedno večje težave povzroča zlasti privatizacija, zaradi katere je v družbi vse manj solidarnosti. »Pošta je denimo starejšo upokojenko, živečo na podeželju, brez avtomobila, preprosto odrezala od družbe, s tem ko ji je nabiralnik prestavila za 30 kilometrov, samo zato, ker je ugotovila, da se pošiljk do njene hiše preprosto ne splača dostavljati,« pravi. Poleg tega vlaki na Švedskem v snegu meni nič tebi nič ne vozijo ...
A vsaj položaj umetnikov je tam za zdaj še stabilen, čeprav se sredstva za neodvisne projekte nenehoma krčijo. To težnjo, žal, opažamo tudi pri nas, le v veliko surovejši obliki.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.