Za male in velike otroke
Festinice – otroško lahkotno spoznavanje klasične glasbe
Otroci in dirigentka Živa Ploj Peršuh na januarskih Festinicah
© Tjaša Zajc
Ko je ura odbila enajst, je iz zaodrja pokukala dirigentka in smuknila na sredino odra ljubljanske filharmonije. Namesto da bi občinstvo prosila za tišino, mu je začela dirigirati in mu z mimiko nekaj sporočati.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Otroci in dirigentka Živa Ploj Peršuh na januarskih Festinicah
© Tjaša Zajc
Ko je ura odbila enajst, je iz zaodrja pokukala dirigentka in smuknila na sredino odra ljubljanske filharmonije. Namesto da bi občinstvo prosila za tišino, mu je začela dirigirati in mu z mimiko nekaj sporočati.
Staršem je hitro kliknilo, da jih spodbuja k petju pesmi, in po dvorani je zazvenela Naša četica koraka. Mimogrede so se jim pridružili še otroci in v minuti spontano nastali pevski zbor je ubrano prepeval: najprej šepetaje, nato glasno. Pač odvisno od tega, kaj je z odra z dirigentskimi gibi sporočala Živa Ploj Peršuh.
Ko se je pesem končala, so oboji, majhni otroci in njihovi starši, napeto, s široko razprtimi očmi in z vso pozornostjo zrli na oder – 45-minutni koncert Festinice se je lahko začel.
Vse se je začelo s Festinami, koncertnim ciklom klasične glasbe, ki ga že vrsto let pripravlja Društvo ustvarjalcev sodobne slovenske kulture – Delavnica. Ob Festinah se je hitro porodila zamisel, da bi izvajalci, ki zvečer nastopajo za odraslo občinstvo, dopoldne del svojega programa predstavili tudi otrokom. Seveda v krajši različici in na drugačen, za otroke primernejši način. Iz pol ure dolge sonate bi recimo izbrali pet minut, ki bi utegnile otroke najbolj pritegniti. Tako so nastale Festinice, ki približno enkrat na mesec potekajo v ljubljanski filharmoniji. Včasih na njih nastopijo tudi otroci – januarja sta se recimo predstavila mlajši godalni in godalni orkester Glasbene šole Ljubljana Moste-Polje, konec lanskega leta pa učenci Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana.
Namen dogodka, za katerega obiskovalci odštejejo simbolični evro, je večplasten. Otrokom približuje klasično glasbo in jim predstavlja glasbene inštrumente. Hkrati opozarja na danes vse prepogosto pozabljen način vsakdanjega delovanja: »Naš namen ni otroke spreminjati v mlade Mozarte, ampak si prizadevamo, da bi glasbo poslušali malo bolj poglobljeno,« pravi umetniška vodja Festinic, glasbena ustvarjalka in dirigentka Živa Ploj Peršuh. »To pomeni, da se glasbeniku pusti čas, da mu ni treba hiteti, blazneti ali govoriti, ampak se lahko osredotoči na zbranost. Danes je samoumevno, da se nam nenehno mudi, čeprav sta za to, da dosežemo mir, potrebni zgolj dve ali morda tri sekunde.«
Da bi bilo za otroke spremljanje glasbe čim zanimivejše, lahko med koncertom migajo, se obračajo, plešejo. Med skladbami jih povabijo na oder, kjer se lahko dotaknejo glasbil, nedavno so bila to denimo trobila, jih preizkusijo ali kaj vprašajo katerega izmed nastopajočih. Včasih na oder prinesejo tudi lestev in otroci s tem, ko se vzpenjajo po njej, na silno preprost, igriv način spoznavajo sicer zelo abstraktno tonsko lestvico. Ker sedijo proč od staršev, tudi laže spremljajo celotni dogodek. Starši pač v želji po pojasnjevanju in vzgajanju, pa tudi dopovedovanju, kdaj biti tiho, otrokom vse prepogosto onemogočajo doživetje glasbe.
Festinice zaradi široke dostopnosti razbijajo tudi mit o elitizmu klasične glasbe, ki ga Ploj Peršuhova odločno zavrača in poudarja pozitiven vpliv klasične glasbe na otrokov razvoj, na kar se vse prepogosto pozablja. Obstaja veliko študij o pozitivnih vplivih na sposobnosti otrok, kar je med drugim posledica učnega procesa, ki poteka v glasbenih šolah. »Glasbene šole otroke usmerjajo, učijo jih discipline, urejenega življenja, poglabljanja v stvari in razmišljanja o njih. Otroci tako dobijo občutek odgovornosti. Če pa sodelujejo v orkestru, spoznajo še večjo vzajemnost: starejši skrbijo za mlajše, mlajši jim zaupajo, vsi imajo isti cilj,« poudarja dirigentka. Kot se je izrazil svetovno priznani glasbeni pedagog Šiniči Suzuki, gre za ustvarjanje dobrih državljanov.
V zakonu o glasbenih šolah je med drugim zapisano, da so cilji in naloge vzgoje in izobraževanja »omogočanje osebnostnega razvoja, vzgajanje za obče kulturne in civilizacijske vrednote, medsebojno strpnost, spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z drugimi«. Glede na zapisano je toliko pomembneje zastriči z ušesi ob zamislih, kakršna je bila lani jeseni vladna, da bi javne glasbene šole ukinili. Te so že zdaj omejeno dostopne: v najboljšem primeru morajo starši zanje odšteti nekaj manj kot petdeset evrov na mesec, v zasebnih šolah pa je cena najmanj dvakrat višja.
Vsaj na Festinicah finančnih skrbi ni. Starši morajo z otroki samo priti in se prepustiti glasbi. Tisti, ki tega še niso poskusili, utegnejo biti presenečeni. »Včasih so starši še bolj zbrani kot otroci. Ko se sprostijo, se v nekem trenutku začnejo vesti kakor otroci, v smislu, da jih kakšen trik, ki ga izvedemo, spravi v smeh in navduši še bolj kot otroke. To povzroči glasba oziroma umetnost,« ugotavlja Ploj Peršuhova.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.