Sodobnoplesni posladek
Plesni festival Gibanica prinaša prerez razvejane domače plesne produkcije
Predstava Matije Ferlina Drugi sočasno
© Danko Stjepanović
Sodobni ples ima v Sloveniji bogato zgodovino. Imamo veliko dobrih ustvarjalcev in kakovostnih predstav, hkrati pa je to v širši javnosti pogosto nerazumljena umetnostna panoga, ki nikakor ne doseže pravega priznanja in tudi ne tistega statusa v polju sodobne ustvarjalnosti, ki si ga zasluži. Kulturna politika s svojimi nerazumnimi odločitvami pogosto celo spodjeda razvoj in kakovost sodobne plesne scene. Spomnimo se lanske ukinitve Centra sodobnih plesnih umetnosti, ki bi pomenil novo stopnico pri razvoju sodobne plesne scene in odskočno desko, s katero bi lahko plesalci predvsem organizacijsko enakovredno vstopali v tujino. A njegov zaton je prišel, še preden je ta sploh dobro začel delovati.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Predstava Matije Ferlina Drugi sočasno
© Danko Stjepanović
Sodobni ples ima v Sloveniji bogato zgodovino. Imamo veliko dobrih ustvarjalcev in kakovostnih predstav, hkrati pa je to v širši javnosti pogosto nerazumljena umetnostna panoga, ki nikakor ne doseže pravega priznanja in tudi ne tistega statusa v polju sodobne ustvarjalnosti, ki si ga zasluži. Kulturna politika s svojimi nerazumnimi odločitvami pogosto celo spodjeda razvoj in kakovost sodobne plesne scene. Spomnimo se lanske ukinitve Centra sodobnih plesnih umetnosti, ki bi pomenil novo stopnico pri razvoju sodobne plesne scene in odskočno desko, s katero bi lahko plesalci predvsem organizacijsko enakovredno vstopali v tujino. A njegov zaton je prišel, še preden je ta sploh dobro začel delovati.
Uspešneje se razvejeno domačo plesno produkcijo že desetletje trudi približati mednarodnim selektorjem in producentom, pa tudi domačemu občinstvu, plesni festival Gibanica, ki je zastavljen bienalno. Letos bo na različnih lokacijah v prestolnici potekal že šestič in v vsem tem času se v svoji izhodiščni ideji ni bistveno spremenil. »Se pa je v zadnjih dveh letih s projektom Gibanica na turneji naredil poskus vzpostavitve gostovalne mreže po Sloveniji,« pravi Goran Bogdanovski, plesalec in koreograf ter član programskega odbora festivala.
Gibanica letos prinaša izbor predstav, ki jih je izbrala tričlanska žirija, v kateri so bili Mateja Bučar, Pia Brezavšček in Klaus Ludwig. Izmed 41 prispelih prijav je izbrala osem predstav za glavni program festivala in tri za dodatnega. In to tiste predstave, za katere verjamejo, da v slovenski sodobni ples v teh slabih razmerah prinašajo nov zagon ter nakazujejo možne smeri za njegov razvoj.
Takšna je gotovo sodobnoplesna predstava mladega plesalca, koreografa in režiserja Matije Ferlina Drugi sočasno, ki se posveča sodobnemu plesu v odnosu do konkretnega dramskega govora, ki spremlja plesalce na odru. Poudariti je treba, da celoto poleg natančne koreografije zaokrožata še celostna likovna zasnova in odlična avtorska glasba Kanadčana Colina Stetsona (Constellation Records). To je delo, ki ga lahko beremo kot kritiko današnje družbe in razmišljanje o drugačnih oblikah družbenosti, in ena tistih predstav, ki je preprosto ne gre zamuditi.
Ne moremo niti mimo Baleta upora, predstave provokativne in družbeno angažirane performerke Leje Jurišič, ki se ukvarja z vprašanjem točke lastnega upora. Zasnovala jo je skupaj s Petro Veber, za glasbo pa je poskrbel Drago Ivanuša. Ena najvidnejših slovenskih koreografinj in plesalk mlajše generacije s tem delom gotovo dokazuje, da imajo nestanovitne razmere, v katerih so pogosto prisiljeni ustvarjati plesalci, lahko tudi spodbudne učinke.
Dokaz za to je tudi izvirna vsebinska zasnova projekta Neavtorizirano Kolektiva Federacija. Izhaja iz vsakdanjih situacij, ki omogočajo preučevanje načinov obnašanja, komunikacije in menjave vlog. Uprizoritev se obeta na Stritarjevi ulici pri Tromostovju, v primeru slabega vremena pa v drugem preddverju Cankarjevega doma. Predstava soiztega Dragane Alfirević medtem raziskuje ljubezen kot prvi pogoj za kakršenkoli odnos z drugimi ter našo avtonomijo znotraj teh odnosov.
To so samo nekatere predstave, ki si jih bo mogoče ogledati v tekmovalnem programu tokratne Gibanice in so kljub skupnemu izhodišču, raziskovanju giba, zelo raznolike. Spregledati pa ne gre niti vseh treh predstav spremljevalnega programa. Katere so najboljše, je seveda relativno, kljub temu pa se ob koncu festivala obetata tudi dve nagradi, za najboljšo predstavo po izboru strokovne žirije in občinstva.
Posebnost letošnjega festivala je še ena povsem nova nagrada, stanovska nagrada Ksenije Hribar, ki jo letos prvič podeljuje Društvo za sodobni ples Slovenije. Načrtovali so jo dolgo, vendar z njo omahovali, saj so menili, da bi morala biti denarna, denarja zanjo pa nikoli ni bilo mogoče priskrbeti. »A zaradi situacije pri podeljevanju statusov samozaposlenih, pri katerih so nagrade nenadoma postale kriterij za podaljševanje statusov ali za dodeljevanje pravice do plačila prispevkov, je društvo ocenilo, da je v tem trenutku smotrno podeljevati tudi zgolj simbolne nagrade,« je pojasnil Rok Vevar, član programskega odbora Gibanice.
Nova nagrada je še toliko pomembnejša, ker je slovenski sodobni ples kljub mizernemu odnosu, ki mu ga izkazuje država, in neurejenim delovnim razmeram, ki gotovo botrujejo razdrobljenosti domače plesne scene, že dolgo prisoten v mednarodnem prostoru in tam žanje uspehe, zato je skrajni čas, da ustvarjalcem takšno pozornost namenimo tudi doma.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.