Korupcija v Italiji: vlada lumpov

Leta 1993 so Italijani takratnega predsednika vlade Bettina Craxija obmetavali s kovanci za 100 lir in vpili »tat« in »goljuf«. Korupcijski škandal, ki je takrat bremenil politično elito v Italiji, se je imenoval Tangentopoli. »Tangenti« so podkupnine, s katerimi ni služil milijone le socialist Craxi, ampak veliko mogočnežev iz tako rekoč vseh političnih stran, na spletni strani Spiegla piše Hans-Jürgen Schlamp.

Danes Italijani s kovanci, tokrat za 2 centa, spet obmetavajo pomembnega člana sistema. To je nekdanji prvi mož banke Monte dei Paschi di Siena, ki je osumljen, da je zapravil milijarde, odnesel milijone in tako spravil to najstarejšo banko na svetu na rob bankrota. Po izbruhu škandala Tengentopoli so številni tožilci in sodniki z akcijo »čiste roke«, v okviru katere opravili 5000 preiskav in 2000 sodnih procesov, očistili državo, a danes so podkupnine v Italiji spet norma: podjetniki in politiki si prisvajajo državo. Skoraj vsak dan pride na dan nov škandal, piše Schlamp.

Bankirji iz Monte dei Paschi di Siena naj bi po ocenah sodstva vsaj dve milijardi evrov spravili v črne kanale in v lastne žepe. Menedžerji Finmeccanice, italijanski največji proizvajalec letal in orožja, naj bi tujim kupcem ponujal bogate podkupnine. Politiki iz stranke Severna liga naj bi si z davkoplačevalskim denarjem kupovali tako rekoč vse, kar človek potrebuje v vsakdanjem življenju (Coca Colo, računalnike, iPade, rože, koktajle). Politiki iz stranke nekdanjega predsednika vlade Silvia Berlusconija, ki se ravnokar poteghuje za nov mandat, so počeli enako, v skladu z navadami svojega šefa, so organizirali še sproščujoče zabave. Številni drugi politiki, recimo predsednik regije Lombardija Roberto Formigoni so osumljeni, da so od dobrih »prijateljev« iz gospodarstva redno prejemali darila v obliki dragih vin, večerij, potovanj, avtomobilov in hiš. Ti velikodušni »prijatelji« so v zameno za ta darila dobivali privlačne posle z državnimi podjetji.

Etiko, da s korupcijo, podkupovanjem, delom na črno, utajo davkov ni nič narobe, narobe pa dela sodstvo, ki je »rdeče togo« in »komunistični tožilci«, Italijanom že dve desetletji prodaja Silvio Berlusconi, ki je prišel na oblast po Craxiju. Ko je predsednika države Giorgia Napolitana pred kratkim na obisku v ZDA predsednik Barack Obama vprašal, kakšne so razmere danes v Italiji, je brez dlake na jeziku priznal, da je zaskrbljen zaradi »novega Tangentopolija«.

Tudi dosedanji predsednik tehnične vlade Mario Monti, ki je sicer zelo zadržan, zdaj na ravnost pove, da je podedoval »vlado lumpov«. Toda takšne kritike Berlusconija so zdaj tudi odraz predvolilne kampanje, dodaja Schlamp. A dejstev to ne zamegli: vsak peti Italijan, večinoma gre za premožnejše državljane, utaja davke. V začetku leta so davčni inšpektorji odkrili 7500 ljudi, ki niso plačali niti centa davka. Vsi so milijonarji s povprečnim letnim prihodkom 2,8 milijona evrov.

Pod Berlusconijevo vladavino so bili ti utajevalci brez skrbi, saj jim je vselej zagotovil amnestijo. Enako je veljalo za črnograditelje in številne druge kršitelje. Da bo s to prakso nadaljeval, če bo izvoljen, je Berlusconi svojim volivcem v tej volilni kampanji že zagotovil. Razmere so danes veliko slabše, kot so bile pred 20 leti, pravi glavni tožilec v akciji »čiste roke« Antonio Di Pietro, kajti danes »ni več nobenega sramu«. Je kaj bistveno drugače v Sloveniji 20 let po osamosvojitvi?