Noč spominov, tovarištva in rokenrola

Legendarni Partibrejkers in kontroverzne Majke jutri zvečer v ljubljanski Cvetličarni

Drža, ki zasluži spoštovanje. Jeza, ki sili v razmislek. In energija, ki navdaja s ponosom. To so Partibrejkers. Že trideset let. Jutri zvečer ob 21. uri bodo v družbi Gorana Bareta in prenovljenih Majk, ki bodo v živo predstavili svoj zadnji album Teške boje, preverjali glasbeni spomin generacij in testirali kondicijo kitarske poetike pred občinstvom v ljubljanski Cvetličarni.

Cvetličarna v Ljubljani bo jutri 22. februarja 2013 ob 21. uri gostila dve bržčas najbolj zveneči imeni rokenrol scene nekdanje skupne domovine, ki na glasbenih odrih vztrajata že dolga in plodna desetletja. Partibrejkers bodo obeležili tridesetletnico delovanja, Majke pa v živo preigravali svoj zadnji, zdaj že kultni izdelek Teške boje, ki je izšel konec leta 2011. Oba benda imata za seboj neverjetno kilometrino in zmagovito serijo pohval tako iz vrst občinstva kot s strani kritike, dejstvo pa je, da gre za dva rokenrol fenomena, ki izvrstno prenašata izzive časa ter odločno vzdržujeta raven kitarske poetike, kot jo poznamo iz najboljših časov skupnega rokenrol življenja v regiji.

Partibrejkers prihajajo iz Srbije, Majke s Hrvaške. Prvi so na začetku v parku za beograjskim hotelom Moskva poslušali in preigravali Rolling Stones, Jimija Hendrixa, Led Zeppelin in The Doorse, drugi so iz Vinkovcev prišli v Zagreb pod glasbenim vplivom bendov, Flamin' Groovies, MC 5, Steppenwolf, The Stooges in New York Dolls. Obe skupini sta vokalno zaznamovali karizmatični imeni jugoslovanskega rokenrola: Partibrejkerse legendarni Zoran Kostić-Cane, Majke pa kontroverzni Goran Bare. Jutri bosta v Cvetličarni na skupnem odru upravičila svoj sloves in v prestolnico prinesla okus po pristnem rokenrolu, ki ga v teh časih že naravnost katastrofalno primanjkuje.

Partibrejkers so konec leta 2007 izdali album Sloboda ili ništa, ki je znova postregel s primarnim zvokom, o snemanju plošče pa so posneli tudi dokumentarni film. Ta zaenkrat zadnji studijski album beograjskega nerjavečega rokenrol pogona Partibrejkers, ki je ugledal luč dneva četrt stoletja po prvem nastopu skupine pred publiko, ni samo njen najboljši izdelek zadnje dekade ustvarjanja, marveč eden najboljših izbruhov kitarske poetike, kar so jih do sedaj Cane in kompanija delili s svojim zvestim občinstvom. Drža, ki zasluži spoštovanje. Jeza, ki sili v razmislek. In energija, ki navdaja s ponosom. »Svoboda ali nič je v našem slogu. To je tisto, kar ustvarjamo vse življenje. Ljubezenske pesmi, komentarji sedanjosti, prihodnosti in preteklosti, pogled na življenje v nas in okoli nas, preverjanje odnosov z ljudmi,« je ob izidu ducata novih rokerskih bojnih krikov povedal Cane. Sapienti sat. Partibrejkers se za vse zahvaljujejo bogu, mi se zahvaljujemo njim.

Skupina Partibrejkers deluje od leta 1982, prvi pa nastop so imeli kot predskupina skupine The Fifthies. Leta 1985 so izdali prvenec z naslovom Partibrejkers I, na katerem najdemo cvetober njihovih zimzelenih alterhitov kot Večeras, 1000 godina, Ulični hodač in Ti moraš biti moja. Drugi album Partibrejkers II so izdali marca 1988, na njem pa je mrgolelo 'ponarodelih' skladb kot so Put, Ja se ne vračam, Prsten in Mesečeva kći. V istem letu je MTV posnel portret skupine, njihova tretja plošča Partibrejkers III pa je izšla novembra 1989 ter postregla z nepozabnimi komadi kot Kreni prema meni, Zemljotres, Hipnotisana gomila in Ono što pokušavam.

Leta 1990 so imeli Partibrejkers prvo veliko turnejo. Nastopali so kot predskupina skupine Motorhead, ki so koncertirali po ozemljih bivše Jugoslavije. Februarja 1992 so njihovem koncert obiskali tudi Emir Kusturica, Johnny Depp in Jim Jarmusch. Istega leta so izdali živo ploščo z naslovom Zabava još traje. Novembra 1992 leta so bili med prvimi skupinami nekdanje bivše Juge, ki so nastopile v Sloveniji. Tako občinstvo kot mediji so jih odlično sprejeli. Leta 1994 so s pomočjo številnih glasbenikov posneli album Kiselo i slatko, na katerem najdemo tudi pesmi Javi se, Molitva, Ljudi nisu isti in Hoču da znam. Po izdaji tega albuma so si člani skupine privoščili daljši premor.

Leta 1996 je bila skupina osvežena z mlajšimi kadri, objavili pa so kompilacijski album Najbolje od najgoreg z dvema novima pesmima Ludo i brzo ter Rođen loš. Istočasno je izšla videokaseta Poslednji dani slobode, posneta na koncertu leta 1991. Ploščo Ledeno doba, ki je izšla leta 1997, so promovirali z velikim brezplačnim koncertom pod Kalemegdanom, ki so ga poimenovali Ne padaj pobedniče. S tem nastopom so obeležili 15. rojstni dan skupine. Leta 1999 so izdali album San i java, leta 2002 pa je izšel album Gramzivost i pohlepa, ki so ga zaradi odličnega odziva občinstva promovirali kar dve leti. Nastopili so po vsej nekdanji Jugoslaviji, prav tako so koncertirali v Ameriki in Kanadi. Leta 2010 so končali z miksanjem najnovejšega živega albuma, ki so ga naslovili Krš i lom, posnetki pa so nastali leta 2009 na koncertu v beograjskem Domu omladine. Svojo uradno 30. obletnico so praznovali leta lani v beograjski Dvorani sportova, letos pa s praznovanjem nadaljujejo tudi v Sloveniji, kjer bodo napovedali novo ploščo z naslovom Sirotinjsko carstvo.

Na zadnjem albumu vinkovških prenovljenih Majk z naslovom Teške boje najdemo deset novih fenomenalnih pesmi. Poleg istoimenega singla, za katerega so že posneli videospot, so še Život je osječaj, Ja nisam tvoj, Divlji svijet, Nestvaran san in druge, ki jih je vse podpisal Goran Bare, za glasbo pa sta zaslužna Damir Trkulj Šiljo in Zoran Čalić. Z zadnjim albumom Teške boje se Goran Bare in Majke vračajo k prvinskemu garažnemu rokenrolu, kot ga pomnimo še iz začetkov skupine.

Skupino Majke sta leta 1984 ustanovila pevec Goran Bare in basist Nedjeljko Ivković–Kilmister, kasneje so se jima pridružili še kitarist Ivica Duspara, bobnar Željko Mikulić–Korozija ter solo kitarist Marin Pokrovac. Prvi demo posnetek pesmi Iz sve snage so predvajali na zagrebškem radiu 101 in v tem času so tudi začeli nastopati po zagrebških in beograjskih klubih. Na enem izmed nastopov v zagrebškem Lapidariju so spoznali založnika Zdenka Franjića in v dveh dnevih posneli 14 pesmi, izdanih na njihovem 'nultem' albumu z naslovom Slušaj najglasnije. Album so tako kritiki kot publika odlično sprejeli. Ravno v času vzpona so v prometni nesreči izgubili dobre prijatelje: kitarista Marina, Pavla Papa ter Gorana Matoševića, kar jih je za nekaj časa zaustavilo pri njihovem ustvarjanju.

Eden od najpomembnejših koncertov Majk je bil njihov nastop na ljubljanskem Novem rocku, ki jim je prinesel veliko medijsko pozornost. Leta 1990 so pod okriljem založbe Search & Enjoy izdali LP z naslovom Razum i bezumlje. Bare se je istočasno ukvarjal s solo projektom, imenovanim Hali Gali Halid, ki je bil parodija na pevca Halida Bešlića in Halida Muslimovića, ter izdal album z naslovom Vo-zdra. Kmalu zatem so se člani Majk zaradi vojne za nekaj časa razšli.

Leta 1992 so se ponovno zbrali v novi postavi. Baretu in Koroziji sta se pridružila kitarista Zoran Čalić ter Jurica Nižić, leto kasneje pa so izdali svoj drugi uspešen album z naslovom Razdor. Za prvo pesem s te plošče Krvarim od dosade so posneli tudi videospot. Kljub številnim nastopom so leta 1994 uspeli posneti album Milost, za katerega je večino besedil napisal Bare. Posneli so videospot za pesem Ja sam budučnost, kmalu zatem pa se je Korozija odločil za selitev v Ameriko.

Po enoletnem premoru, leta 1995, se je Baretu in Zoranu pridružil kitarist Kruno Domačinović, za bobne pa je sedel Čaka. Po hudi osebni tragediji je tudi Bare nekaj časa razmišljal o odhodu, in skupina je mirovala vse do leta 1996, ko so se odločili da posnamejo nov, zopet odličen album z naslovom Vrijeme je da se krene. Poleg albuma pa so posneli videospote za pesmi Mene ne zanima, Odvedi me in A ti još plačeš. Po več kot desetletnem pojavljanju na sceni se je založba Jabukaton leta 1997 odločila, da izda njihov live album z naslovom Život, uživo, ki so ga posneli v mali dvorani zagrebškega Doma sportova.

Naslednji album Put do srca sunca so snemali v Ljubljani, izšel pa je leta 1998. Med promocijsko turnejo je imel Bare težave z dravjem, a se je kljub temu odločil, da bodo nadaljevali z ustvarjanjem novih uspešnic. Zoranovo mesto je zasedel Berislav Blažević – Bero, član takratne skupine Parni valjak, za bobne pa je sedel Tomas, ki je bil član skupin Anestezija ter Divlje jagode. V tej postavi so igrali vse do leta 2002, ko so na festivalu Zagreb gori odigrali enega izmed svojih zadnjih koncertov.

Bare je nadaljeval s solo kariero in s spremljevalno skupino Plaćenici leta 2001 izdal album z naslovom Izgubljen i nađen, leta 2003 pa mu je sledil še album 7. Tretji solo album, ki je izšel leta 2006, je Bare poimenoval Srce. Po naključju sta se proti koncu leta 2006 Bare in Zoran ponovno našla in se po nekaj srečanjih odločila za obuditev skupine. Pridružili so se jima še basist Kilmister, kitarista Kruno in Zoran ter bobnar Alan Tibljaš. Aprila leta 2008 je skupina posnela koncert v Tvornici v Zagrebu, iz materiala pa je nastal dvojni cd izdelek Majke Unplugged. Ostalo pa je nova zgodovina, ki se bo pisala tudi jutri v Cvetličarni.