Nepotizem

Plača povprečnega zaposlenega v državnem podjetju Plinovodi znaša več kot 3300 evrov bruto ali 2200 neto. V tej družbi, ki ima monopol nad upravljanjem s slovenskim plinovodnim omrežjem in ki je del skupine Geoplin, so delovne razmere med najboljšimi v državi. Da so plače v slovenski energetiki precej visoke, je javnost zadnjič opozoril tedanji vodja HSE Borut Meh leta 2010, ki je zaradi tedaj napovedane stavke v energetiki izpostavil, da znaša povprečna plača v Holdingu Slovenskih elektrarn (HSE) več kot 2000 evrov. A v tej primerjavi so razmere v Plinovodih še za eno stopničko bližje nebesom. V Krki, v podjetju, ki je že pregovorno slovensko podjetje z največjo dodano vrednostjo, znaša povprečna bruto plača na zaposlenega »zgolj« 2000 evrov bruto ali približno 1300 evrov neto. Najboljše službe niso v Krki. Najboljše službe so v Plinovodih. A kako do njih?

V Sloveniji je v tem trenutku 124 tisoč brezposelnih, ki konkurirajo za skupaj okrog 800 prostih delovnih mest. Za vsako delovno mesto, za plače, ki so v povprečju malce višje od minimalne, se poteguje 180 ljudi. Za vsako razpisano delovno mesto lahko delodajalci računajo na množico prekomerno kvalificiranih kadrov. Med brezposelnimi so doktorji znanosti, magistri in tistimi z dvema fakultetama. Ko smo pred približno pol leta prvič pisali o podjetju Plinovodi, je bilo že na prvi pogled skrajno neverjetno, da se je na enega izmed njihovih »sanjskih« razpisov prijavilo zgolj sedem kandidatov. »Sanjsko« službo je dobila prav Nika Janša, hčerka predsednika vlade Janeza Janše. Bila je izbrana kar za vodjo projektov, in to brez delovnih izkušenj. Pa ne samo ona, na podoben in prav tako neverjeten način je nekaj mesecev prej službo v Plinovodih dobil tudi Tadej Tanko, sin predsednika poslanske skupine SDS Jožeta Tanka. Takoj po diplomi je že postal »samostojni pravnik«. Dobil je sanjsko službo.

»Poskuse vplivanja na  vse  postopke zaposlovanja (tudi omenjene) je direktor  podjetja (Plinovodi op.a.) na razgovoru  pred senatom komisije  priznal, čeprav brez imen in hipotetično, obenem pa je večkrat poudaril življenjsko odvisnost podjetja, kot so Plinovodi, d.o.o. od odločitev oblasti.« - citat iz poročila protikorupcijske komisije.

V podjetju Plinovodi so tedaj zavrnili namige o njihovih klientelističnih vezeh z vladajočimi politiki. Glavni direktor Marjan Eberlinc nam je tedaj odgovoril, da ima »Družba Plinovodi, d. o. o., jasno začrtano vizijo in strategijo razvoja. Družba sprejema v delovno razmerje novo zaposlene v okviru izkazanih potreb po opravljanju posameznih nalog družbe, ki so zelo natančno določene.« A Eberlinc nam tedaj razpisa, na podlagi katerega so v Plinovodih zaposlili Niko Janša in Tadeja Tanka, ni hotel poslati. K sreči besedila razpisov še zmeraj hranijo na zavodu za zaposlovanje. Iz njih izhaja, da je leta 2012 podjetje Plinovodi razpisalo pet prostih delovnih mest. V štirih primerih so bili pogoji res zelo natančno določeni. Tako so denimo iskali monterja, za kar so zahtevali izobrazbo »mehanik energetskih strojev – naprav«, iskali so svetovalca glavnega direktorja, po izobrazbi »doktorja znanosti« ali »planerja – analitika«, po izobrazbi »diplomiranega družboslovnega informatika« … Le v dveh primerih, v enem s konca 2011 in v drugem s 17. februarja 2012, sta bila razpisa izredno splošna.

Februarja 2012 so recimo iskali »vodjo projekta« z »univerzitetno izobrazbo« brez delovnih izkušenj, zgolj z »osnovnim« poznavanjem računalniškega urejevalnika besedil in dela s preglednicami. Za ta splošni opis so ponujali polno zaposlitev za nedoločen čas, brez poskusnega dela. Za povrh vsega so razpis objavili na spletnih straneh zavoda za zaposlovanje, konec tedna, v zakonsko določenem minimalnem časovnem roku petih dni. Tako so dobili le sedem prijav in izmed teh sedmih so izbrali krajinsko arhitektko Niko Janša. Domnevno so jo potrebovali za umeščanje plinovodov v prostor, iskali pa so jo na podlagi pogoja »univerzitetne izobrazbe«. Nika Janša je zgolj nekaj mesecev pred tem končala študij krajinske arhitekture na biotehniški fakulteti. Drugo bolonjsko stopnjo je zaključila na Švedskem, kjer je napisala nalogo o tem, kako preurediti svoj domači kraj – Grosuplje. Takoj za tem, čez nekaj mesecev, je dobila »sanjsko« službo.

»Potem pa daš glavo gor in si misliš, da bo že minilo. Slovenija je tako majhna in ljudje preveč verjamejo vsemu, kar preberejo. Več kot zanikati ne moreš.« – Premierova hčerka Nika Janša

Podobno so v podjetju Plinovodi 23. novembra 2011 razpisali prosto delovno mesto »samostojnega pravnika – pripravnika«, ki bi naj v družbi skrbel za urejanje zemljiškoknjižnih zadev. Spet je bil rok za prijavo kandidatov pet dni, v kar so vključili soboto in nedeljo, spet niso zahtevali delovnih izkušenj, ne poskusnega dela, ne posebnih računalniških znanj. Kljub temu da je na zavodu za zaposlovanje v povprečju vsak mesec prijavljenih 500 brezposelnih diplomiranih pravnikov, jim je uspelo razpis dovolj dobro skriti, da so dobili le tri prijave. In čeprav v Plinovodih po sistematizaciji delovnih mest pravnika pripravnika niso potrebovali, je sin predsednika poslanske skupine SDS službo vendarle dobil. In to brez delovnih izkušenj ali pravosodnega izpita. Mladi Tadej Tanko, tudi član vodstva Slovenske demokratske mladine (SDM), podmladka stranke SDS iz »očetove« Ribnice, je nekaj mesecev pred tem diplomiral na ljubljanski Pravni fakulteti iz »Načela odprtosti pri delovanju javne uprave«. Takoj za tem, že čez nekaj mesecev, pa je dobil sanjsko službo. Ta ni bila »pripravniška«, kot so v podjetju oglaševali, temveč za določen čas z možnostjo podaljšanja. Kar so očitno tudi storili.

Po teh razkritjih je 28. avgusta lani primer začela preiskovati protikorupcijska komisija. Ta je vložila prijavo na delovno inšpekcijo, ki je konec novembra obiskala Plinovode. Pregledali so dokumentacijo in zahtevali pojasnila. V Plinovodih so se večinoma izgovarjali, češ da lahko oni »izjemoma« zaposlijo kogarkoli hočejo, ali pa da pomlajujejo svoj kader. Končno poročilo o primeru je delovna inšpekcija zaključila 21. januarja letos. In čeprav je tudi predsednik vlade Janez Janša še decembra v odgovoru na poslansko vprašanje in v intervjuju za RTV Slovenija dejal, da njegova hčerka službe ni dobila čez noč, da je »dala nešteto prijav na različne razpise, imela je težave, ne samo zdaj, ampak tudi že prej, zaradi svojega priimka, bila je bila odlična študentka, zlata maturantka, Zoisova štipendistka in kot Zoisova štipendistka je končala univerzo krajinsko arhitekturo na Švedskem in je bila izbrana med nekaj kandidati …«, je delovna inšpekcija v obeh primerih ugotovila nekaj povsem drugega. Ne samo, da sta Tadej Tanko in Nika Janša službi dobila nezakonito. Ampak tudi da kršitve pravil kažejo, da so v Plinovodih »želeli zaposliti točno določene osebe«. Nika Janša in Tadej Tanko nista imela nikakršnih težav. Bilo jima je odlično postlano.

»Mene v temu postopku ni bilo, vem pa da je moja hčerka, ko se je javljala na različne razpise, prej imela težave zaradi svojega priimka. Ni bil  to prvi primer, ko je zaprosila za službo in ni je dobila čez noč, tako kot še mnogi drugi, ki diplomirajo in čakajo na službo, tako da ni nič drugačna od drugih.« – Janez Janša v odgovoru na poslansko vprašanje o zaposlitvi svoje hčerke, 17. decembra 2012

Najbolj zgovoren podatek, ki ga je delovna inšpekcija odkrila v primeru zaposlitve premierove hčerke, je, da se je na razpis 17. februarja prijavilo sedem kandidatov, od katerih so vsi, razen Nike Janša, pogoje za zaposlitev izpolnjevali. Eden izmed prijavljenih je imel več kot 30 let delovne dobe, drugi je bil višji predavatelj gradbeništva. Le Nika Janša pogojev ni izpolnjevala, pa so v Plinovodih na pogovor povabili le njo in na koncu je dobila službo. Delovna inšpektorica je ugotovila, da so pri njeni zaposlitvi v družbi kršili zakon o delovnih razmerjih, ki zahteva enake pogoje za vse, in svoja interna pravila, s katerimi je podjetje določilo minimalne standarde za svoje zaposlene. Če bi namreč Niko Janša želeli zaposliti legalno, bi morali od nje zahtevati vsaj 36 mesecev delovnih izkušenj, za začetek pa bi jo morali zaposliti kot »pripravnico« in od nje zahtevati še strokovni izpit. Podobno je delovna inšpektorica odkrila pri zaposlitvi Tadeja Tanka. Tudi od njega bi morali v podjetju zahtevati 24 mesecev delovnih izkušenj, zaposliti pa bi ga morali kot pripravnika. A so ga dejansko zaposlili za določen čas enega leta. Ta čas bi se sicer moral izteči 22. decembra lani, toda Tadej Tanko je na Plinovodih očitno še zmeraj zaposlen, saj ima tam aktiven elektronski naslov.

Na tej podlagi je protikorupcijska komisija ta teden sklenila, da zaposlitev Tadeja Tanka in Nike Janše v podjetju Plinovodi »ustreza opredelitvi korupcije«. Protikorupcijska komisija je v svojem postopku ugotovila še, da v primeru zaposlitve Tadeja Tanka niti razgovora z njim niso opravili, v primeru Nike Janša pa je bil očitno razgovor zgolj vljudnosten, saj v dokumentaciji ni podatkov o tem, kaj so se pogovarjali. Pravzaprav vse pove že naslednje priznanje direktorja Eberlinca na vprašanje protikorupcijske komisije, ali je v primeru zaposlitve Nike Janša in Tadeja Tanka prišlo zaradi nedovoljenega vpliva nanj: »Poskuse vplivanja na vse postopke zaposlovanja (tudi omenjene) je direktor podjetja na razgovoru pred senatom komisije priznal, čeprav brez imen in hipotetično, obenem pa je večkrat poudaril življenjsko odvisnost podjetja, kot so Plinovodi, d.o.o., od odločitev oblasti,« piše v poročilu komisije. Od odločitev oblasti torej. Mu je šlo za prihodnost podjetja? Morda, res pa je tudi, da je Eberlinčev sin od začetka leta 2012 zaposlen v Holdingu Slovenskih elektrarn v vlogi pomočnika izvršnega direktorja, HSE pa danes vodi Blaž Košorok iz stranke SDS.

Kaj torej zdaj še ni jasno? Ali še kdo verjame Janševim izjavam o tem, da je njegova hčerka bila mesece in mesece brez službe, da je napisala množico prijav in da sam ni »seznanjen« s primerom? Kdo je sedaj žrtev? Tudi njegova hčerka, ki je nedavno v intervjuju za grosupeljski spletni portal drevored.si dejala, da so jo očitki, da je službo v Plinovodih dobila zaradi očeta, »prizadeli in zamorili«. Vprašala se je celo, ali ji je bilo vsega tega treba. »Potem pa daš glavo gor in si misliš, da bo že minilo. Slovenija je tako majhna in ljudje preveč verjamejo vsemu, kar preberejo. Več kot zanikati ne moreš.« Ali so žrtve ostali kandidati, katerih tudi tridesetletne delovne izkušnje so bile gladko spregledane? V Sloveniji doslej takšnega nepotističnega primera še nismo imeli. Vse doslej smo se lahko šalili na račun raznih lokalnih pripetljajev, v majhni Osilnici recimo, tudi v Novem mestu ali Kranju, kjer so na lokalni ravni, v lokalnih komunalnih podjetjih, povezanih z županom, službe dobivali sinovi, hčerke, žene in partnerice. Na ravni države, kaj šele na ravni predsednika vlade, tako nizko še nismo padli.

V Krki znaša povprečna bruto plača 2000 evrov, v Plinovodih 3300 evrov. Najboljše službe niso v Krki. Najboljše službe so v Plinovodih. Do njih imajo dostop le posvečeni.

Poleg Tadeja Tanka in Nike Janša sta v tem podjetju, kot je znano, službo dobila še dva druga lojalna podpornika SDS. To sta sin Jožeta Zagožna, Matej Zagožen, in Sarah Jezernik, ki se je pred nekaj meseci zaposlila kot nova članica uprave. Jezernikova je po novem v Plinovodih pristojna za vse ekonomske in finančne zadeve, Eberlinc pa je postal nekakšen direktor, pristojen za tehnična vprašanja. Jezernikovo, ki je v smislu gospodarjenja postala najpomembnejši vodja, so na to mesto kadrirali kar iz stranke, kajti, kot je pred meseci razkril Dnevnik, Jezernikova je bila pred zadnjimi državnozborskimi volitvami »vodja financ« v stranki SDS. Podjetje Plinovodi, ki očitno postaja otroško igrišče vladajoče stranke, »nadzira« prvi mož Geoplina Boštjan Napast. Tudi Boštjan Napast, predsednik nadzornega sveta, zaposlovanja hčerk in sinov SDS ni hotel komentirati, pa čeprav je za nadzor odlično plačan. Vsak nadzornik v Plinovodih dobi za posamezno sejo skoraj 1000 evrov, v podjetju pa sejejo skoraj vsak mesec. A navdušenje stranke SDS nad to družbo ni motivirano le z dobro plačanimi službami. Plinovodi bodo namreč ruskemu Gazpromu pomagali graditi plinovod Južni tok. V podjetju že umeščajo nov objekt v prostor in se pripravljajo na odkup zemljišč, predvidoma na relaciji Jesenice–Avstrija in Kidričevo–Pince. Predčasne informacije o tem, kje bo potekala trasa in katera zemljišča so za to potrebna, pa so zlata vredne.

Zato da sta hčerka predsednika vlade in sin predsednika poslanske skupine vladajoče stranke obdržala službi, ki si ju nista zaslužila, so torej v podjetju celo spremenili interne akte. Je sploh še mogoče bolj zlorabiti državo?

Hčerka in sin dveh najpomembnejših politikov vladajoče stranke sta torej v državnem podjetju na nezakoniti način dobila dobro plačani delovni mesti. V podjetju niso imeli prav, ko so doslej trdili, da so izbrali primerna kandidata, ki sta izpolnjevala vse razpisane pogoje. Inšpektorica je zaradi tega, »zaradi neizpolnjevanja z internim aktom določenih pogojev za zasedbo delovnih mest«, podjetje oglobila za 3000 evrov, direktorja Marjana Eberlinca pa za 450 evrov. Fran Rančigaj, glavni inšpektor za delo, nam je ob tem pojasnil, da drugih pristojnosti nimajo in da lahko v primerih, ko delodajalec sklene pogodbo o zaposlitvi z osebo, ki ne izpolnjuje pogojev za delo, izrečejo le globo. Pristojnosti, da bi posegali v že obstoječa delovna razmerja ali da bi recimo pogodbe o zaposlitvi razveljavljali, inšpektorji nimajo. Je pa inšpektorica od podjetja zahtevala, da nepravilnosti odpravijo. In kaj so v podjetju naredil? So ponovili oba sporna razpisa in dali službe tistim, ki pogoje izpolnjujejo? So se opravičili vsem, ki so jih zaradi političnega oportunizma zavedli?

Ne, direktor Eberlinc nam je odgovoril, da je podjetje »skladno s predpisanim postopkom sprejelo dopolnitve internih aktov«. Kar z drugimi besedami pomeni, da so v Plinovodih obe službi, tisto, ki jo je dobila Nika Janša, in tisto, ki jo je dobil Tadej Tanko – legalizirali. Verjetno so znižali zahtevane pogoje za delovni mesti, ki ju zasedata Nika Janša in Tadej Tanko. Zato da sta hčerka predsednika vlade in sin predsednika poslanske skupine vladajoče stranke obdržala službi, ki si ju nista zaslužila, so torej v podjetju celo spremenili interne akte. Je sploh še mogoče bolj zlorabiti državo?