Tvegana igra Francoisa Hollanda

Hollande je v soboto povedal, da Francija letos ne bo uvedla nobenih dodatnih varčevalnih ukrepov

Francija se ta trenutek lahko počuti srečno. Evropska centralna banka (ECB) je z napovedjo, da bo naredila vse za rešitev evra, poskrbela za predah v evrski krizi. V zadnjih tednih je bila poleg tega še pozornost usmerjena na Italijo zaradi čudakov, ki so kandidirali na volitvah. To se utegne spremeniti, kajti vse več analiz kaže, da bo Francija, druga največja država z evrom, naslednji bolnik območja s skupno valuto. Pri tem ne gre toliko za to, da bi morala Francija letos svoj javnofinančni primanjkljaj znižati pod 3 odstotke BDP, veliko bolj zaskrbljujoča je struktura francoskega gospodarstva, Martin Greive piše v nemškem Die Welt.

Industrijski sektor se je drastično zmanjšal, poslovno okolje v Franciji pa je med najmanj privlačnimi, kažejo študije. »Država se gospodarsko vse bolj premika v smeri prezadolženih držav na jugu in vstran od Nemčije. Zaradi takšnega razvoja bi Francozi morali biti zaskrbljeni,« opozarja Greive.

Pripravljenosti za reforme pa takorekoč ni za čutiti. Višji davki za premožne, znižanje starosti za upokojitev in povišanje minimalnih plač ne bo privabilo nazaj nobenega investitorja. Očitno se namerava Francija resno lotiti reševanja svojih problemov, ko bodo na njo pritisnili finančni trgi, skrbi Nemčije predstavlja nemški novinar. Takrat pa bo po njegovem prepričanju nevarno, kajti Francija je skupaj z Nemčijo najpomembnejši steber za evro in ta steber se nikakor ne sme zlomiti. »Predsednik Francois Hollande se ne bi smel igrati z ognjem, ampak bi moral čim prej začeti izvajati reforme,« razlaga Martin Greive.

Francija v zunanji trgovini že leta ustvarja primanjkljaj, kar pomeni, da več uvozi kot izvozi. Raste ji zadolženost, od uvedbe evra se je delež industrije v francoskem BDP zmanjšal z 18 na 12,6 odstotka. Nemški inštitut Center za evropsko politiko (CEP) ocenjuje, da se Francija lahko vrne na pot okrevanja samo s temeljitimi reformami in znižanjem plač.

Francoise Hollande je v soboto povedal, da Francija letos ne bo uvedla nobenih dodatnih varčevalnih ukrepov, ampak se bo osredotočila na zmanjšanje izdatkov v letu 2014, ko želi zmanjšati svoj javnofinančni primanjkljaj pod 3 odstotke BDP. Francija je morala znižanje primanjkljaja prestaviti za leto dni zaradi poslabšanja gospodarskih razmer v Evropi, kajti francoski predsednik noče izvajati dodatnih varčevalnih ukrepov, ko je gospodarstvo blizu recesije.

»Napačno bi bilo sprejemati ukrepe, ki bi dodatno zavrli potrošnjo in investicije,« je dejal Hollande. V letu 2014 pa je napovedal znižanje izdatkov državnega proračuna, lokalnih proračunov in izdatkov za socialo. Finančni minister Pierre Moscovici pa je v petek napovedal, da bo Francija zaprosila evropsko komisijo in članice EU za podaljšanje roka za znižanje javnofinančnega primanjkljaja in obljubil, da bo kmalu predstavil nove varčevalne ukrepe.

Še vedno velja, da bo Francija skušala spodbuditi gospodarsko rast z javnimi investicijami. Priznal je, da se bo brezposelnost letos še povečala, če gospodarska rast v letu 2013 ne bo boljša od 0,1 odstotka, kolikor je ravnokar napovedala evropska komisija. A dodal je tudi, da bodo podjetja gotovo spet več zaposlovala v letu 2014, če se bo uresničila napoved, da bo Francija takrat imela 1,2-odstotno gospodarsko rast.