Dvomi so temeljna pravica

»Jezni državljani? Zakaj? Naša država ne potrebuje manj protestov, ampak več. Samo s stalno kritiko demokracija ostane živa,« Florian Kessler, avtor knjige Mut Bürger. Die Kunst des neuen Demonstrierens (Pogumni državljani. Umetnost novega demonstriranja), piše v Die Zeit.

Sodobni protesti po njegovih besedah ne nastajajo brez razloga, so del uspeha civilne družbe, ki jo želi politika vseh barv vedno znova uničiti. Demokratične odločitve so vedno lahko le začasne, njihovo legitimnost je treba vedno znova preverjati, biti jih mora mogoče spreminjati v temeljih, četudi je to morda na prvi pogled naporno ali v nasprotju z lastnimi nazori. »Nedemokratično torej ni, če ljudje uresničijo svojo pravico do izražanja političnih mnenj. Nedemokratična pa so vsekakor svarila pred kakršno koli kritiko političnih odločitev. Toda je to že vse? Kaj tovrstna svarila dejansko povedo o času, ki to kritiko zmerja,« sprašuje Florian Kessler.

Protestnike iz leta 1968 so pogosto označevali kot »levičarsko drhal« ali »akademske hipije«. To so bile oznake, s katerimi je bilo mogoče protestnike držati vstran od večine državljanov, toda v zadnjih desetletjih je protest postal za vedno več ljudi vse bolj samoumevna opcija. In vsi ti ljudje naj bi bili v skladu z javnim besednjakom enako trapasti jezni državljani? Če je to res, smo vsi trapasti jezni državljani, kajti očitno je, da sodobnih protestov ni več mogoče tako enostavno predstavljati kot ekzotične, kot je bilo to mogoče narediti v šestdesetih letih prejšnjega stoletja s študentskimi protesti, piše Kessler.

»Etiketa 'jezni državljani' kaže na negotovost o sebi, ki je zajela širok krog ljudi v družbi. Zakaj se vsi pravzaprav redno razburjamo? Zakaj smo pravzaprav vsi pripravljeni na takšno kritiziranje,« sprašuje nemški avtor. Po njegovih besedah je treba povsem sproščeno priznati, da razburjenje in kritika ne ubijata, nasprotno, sta dobri za nas. Treba ju je pozdraviti, saj ljudem omogočata, da se znajo politično izraziti. Danes so ljudje bolj izobraženi kot v preteklosti, imajo več časa, predvsem pa jim nove tehnologije omogočajo, da se lahko prek različnih socialnih omrežij sami organizirajo. Da bi predstavili svoja mnenja in potrebe, ljudje strank, združenj in sindikatov ne potrebujejo več v tolikšni meri kot v preteklosti.

Kessler ugotavlja, da ljudje nasploh še vedno preveč govorijo o strankarski politiki, ko govorijo o politiki, kajti državljani so tisti, ki spreminjajo družbo, ne stranke. Družbo državljani spreminjajo iz vertikalne v horizontalno, tako veliko ljudem omogoča, da lahko pridejo do besede in izrazijo svojo kritiko. Politični sistem se bo moral na dolgi rok na to odzvati. Ljudje danes ne zahtevajo več udeležbe, ampak temeljno pravico do dvoma.

Kdor protestira, izhaja iz predpostavke, da politični sistem sam ne zmore urediti zadev, da se politika in gospodarstvo vse bolj oddaljujeta od volivcev in svoje odločitve sprejemata mimo parlamenta. »Kdor torej zdaj protestira, zagotavlja demokraciji kuro poživitve, ki jo nujno potrebuje. Prosim, različnih demokratičnih protestnih gibanj ne stigmatizirajte več. Ta republika potrebuje veliko več razprave, veliko več javnega dvoma o svojem navideznem hermetičnem javnem mnenju. Potrebuje vsekakor več jeze. Res pa ne potrebuje zgolj banalnosti o 'jeznih državljanih',« za Nemčijo navaja Florian Kessler. Nekaj podobnega je najbrž mogoče reči tudi za Slovenijo.