Šolnine niso prava rešitev

Visoko šolstvo v Sloveniji ni dovolj financirano. Profesorji, asistenti in mladi raziskovalci so slabo plačani, če razmere, v katerih delajo, primerjamo s tistimi v drugih državah, vsak od njih uči nadpovprečno veliko študentov, profesorji pa pogosto delajo v dotrajanih stavbah z neustreznimi prostori. To v analizah zaznava tudi Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj. »Slovenija je edina članica, kjer so izdatki na študenta manjši kot na dijaka ali na osnovnošolca,« je zapisala lani, v zadnjem pregledu izobraževanja v članicah, in opozorila tudi na razmeroma dolgotrajen študij in majhen delež tistih, ki ga uspešno končajo.

Rešitev, ki nam jo vztrajno predlaga OECD, pa za Slovenijo ni sprjemljiva. Pred dnevi so nam v poročilu o uvajanju reform znova svetovali, naj uvedemo šolnine v povezavi s študentskimi posojili. To bi verjetno res zagotovilo zadostno financiranje visokošolskih ustanov in povečalo delež študentov, ki uspešno končajo študij. Vendar bi se vpis zmanjšal in Slovenija bi se oddaljila od svojega cilja, naj bodo v terciarno izobraževanje vključene tri četrtine starih od 19 do 24 let.

Na neprimernost rešitve OECD kaže predvsem predlog o najemanju študentskih posojil. Ena od največjih težav slovenske družbe je težavnost prehajanja mladih iz študija v delo. »Razlog za majhen odstotek tistih, ki doštudirajo, je, da se mnogi vpisujejo zaradi statusa in s tem odlagajo razmere, ki jih čakajo po izobraževanju,« pojasnjuje predsednik Zveze študentskih klubov Slovenije Jaka Bassanese. Rednih služb z dovolj visoko plačo, da bi mladi z njo rešili svoje stanovanjsko vprašanje, je zelo malo. Ne moremo si privoščiti, da bi mladi v odraslost vstopali še z bremenom odplačevanja študentskega posojila. »Slovenci domove staršev zapustijo povprečno starejši od 28 let. V Evropi so le še Slovaki dlje doma. In to že zdaj, ko ni študentskih posojil,« pravi Bassanese in dodaja opozorilo iz Združenih držav Amerike, kjer za plačilo šolnine pogosto najemajo posojila, a imajo že zdaj z odplačevanjem tolikšne težave, da to ogroža več bank.

V Sloveniji še nobena oblast vsaj javno ni razmišljala o uvedbi šolnin, zato ni nobene ocene, koliko bi lahko znašale. Študent povprečno stane več tisoč evrov na leto, vendar se ta strošek vsaj na začetku zagotovo ne bi v celoti naložil njemu. Na Bavarskem, ki bo kmalu kot zadnja nemška zvezna dežela odpravila šolnine, ker odvračajo mlade od študija, morajo študentje sicer odšteti petsto evrov na semester. Torej 1000 evrov na leto.

Visoko šolstvo v Sloveniji je res finančno podhranjeno, vendar je to zato, ker se politiki zdi, da je tu očitno najlaže vzeti. Res Slovenci dolgo študirajo, a tako je zato, ker s tem odlagajo vstop na trg dela, ki jih zavrača. Kakovost študija bi bilo marsikje dejansko treba izboljšati, toda šolnine niso najpreprostejši način za to. OECD ima prave številke, a razmer v Sloveniji očitno ne pozna dovolj dobro.