Vatikan bi porušil zaščiteno vilo

Poljansko predmestje v Ljubljani je že desetletja razglašeno za kulturni in zgodovinski spomenik ter za naravno znamenitost. In sicer zato, ker ta del mesta pomeni »značilen in sočasno s srednjeveškim mestnim jedrom oblikovan predmestni prostor, v katerem so se ohranili pomembni sledovi človekovega bivanja od 10. stoletja n. š. dalje«, kot piše v zadnjem odloku iz leta 1990. Na tem območju je pod evidenčno številko nepremične kulturne dediščine št. 19.836 zaščitena tudi »vilska četrt Poljane«. Kar z drugimi besedami pomeni, da značilnih vil na tem območju, recimo tistih iz secesijskega obdobja, ni dovoljeno porušiti in na njihovem mestu zgraditi veliko večje, neznačilne objekte, pa čeprav bi si to investitorji še tako želeli.

Eden izmed investitorjev v tem delu Ljubljane je tudi Vatikan oziroma Sveti sedež, ki se pripravlja na gradnjo nunciature, svojega diplomatskega predstavništva. Zgodba je znana: od leta 2006, ko je Mestna občina Ljubljana (MOL) Vatikanu ponudila nepremičnine poleg cerkve sv. Jožefa, se je zapletlo zaradi lastnikov, ki brez primerne odškodnine niso hoteli kar tako iz hiše. Primer se je uspešno zaključil šele lani, ko se je MOL z zakoncema Zaletel dogovorila za poravnavo. Tako so cerkveni dostojanstveniki prišli še do zadnjega objekta na ulici Stare pravde in priprava na gradnjo diplomatskega kompleksa dveh vil, ki ju želi Sveti sedež povezati z mostovžem, se je lahko začela. Zaradi prevelikih cerkvenih želja pa je tokrat spet prišlo do zapleta.

Na območju, kjer želi Vatikan v Ljubljani postaviti nunciaturo, je namreč prepovedano pozidavati, nadzidavati, prezidavati pozidan in nepozidan prostor, kaj šele rušiti vile in namesto njih graditi »nebotičnike.« Tako – ugotavlja državno pravobranilstvo – je tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine leta 2006 dovolil predvsem rekonstrukcijo vile na Ulici Janeza Pavla II. 21 (nekdanja Zrinjskega 13) v sedanjih dimenzijah. Omenjena vila iz leta 1915 ima tloris 127 kvadratnih metrov, kljub temu pa je ministrstvo za infrastrukturo in prostor decembra lani z gradbenim dovoljenjem cerkvi dovolilo – domnevno zaradi potresne ogroženosti – vilo porušiti in namesto nje zgraditi objekt, ki bo samo po tlorisu za 70 odstotkov večji. Leta 2006 sicer Zavod za kulturno dediščino ni ugotovil, da je vila v tako slabem stanju, da bi bila primerna le še za rušenje, kaj šele da bi namesto nje zgradili »nebotičnik«.

Preostali prebivalci Poljanskega predmestja doslej svojih hiš niso smeli rušiti, da bi namesto njih zgradili »nebotičnike«. Bo Sveti sedež izjema?

Na pravobranilstvu ne verjamejo, da je vila potresno ogrožena – domnevno naj bi mnenje o tem izrekel Zavod za gradbeništvo. Zaradi pritožb, ki so jih dobili, so naročili pregled dokumentacije in zunanji strokovnjak, ki objekte v Poljanskem predmestju pozna, je prav tako ugotovil, da mu ni razumljivo, zakaj naj bi bil objekt na naslovu Janeza Pavla II. 21 »v tako slabem stanju, da je potresno ogrožen, zaradi česar ga je potrebno porušiti. Pri današnjih znanjih in materialih so bili potresno sanirani že precej slabši objekti«. Hkrati pa ugotavlja, da je ministrstvo gradbeno dovoljenja izdalo za bistveno »večji objekt, kot ga dovoljujejo Kulturno varstveni pogoji in kulturno varstveno soglasje«. Na tej podlagi je državno pravobranilstvo v začetku tega meseca samoiniciativno, po uradni dolžnosti, sprožilo tožbo proti infrastrukturnemu ministrstvu, ki ga (še) vodi Zvone Černač.

Upravičeno? Pojasnil nunciature do konca redakcije nismo prejeli, prav tako ne odziva ministrstva za infrastrukturo. Sicer je res, da omenjena vila nima nobenih Plečnikovih elementov, tako kot denimo sosednja stavba, nekdanji Dom duhovnih vaj, ki je eno zgodnejših Plečnikovih del. Res pa je tudi, da doslej navadnim prebivalcem na tem delu Ljubljane ni bilo dovoljeno vil rušiti, predvsem pa ne namesto njih graditi veliko večjih stavb. In res je tudi, da doslej vile na tem območju niso bile razglašene za potresno ogrožene.