Evropa ima dovolj kapitalizma, ki uničuje podjetja

Odločitev volivcev na referendumu v Švici proti pohlepu menedžerjev in protestno glasovanje volivcev v Italiji sta dokaza, da ima Evropa kapitalizma, kakršnega imamo zdaj, dovolj, v svoji kolumni na spletni strani Spiegla piše Jakob Augstein. To, da so švicarski volivci glasovali proti neomejenemu bogatenju menedžerjev, italijanski volivci pa porazili vlado tehnokratov, je po njegovih besedah razumni populizem, ki se imenuje demokracija. To je dokaz, da imajo ljudje dovolj kapitalizma, ki uničuje podjetja. Vse več je uporov in povečuje se tudi jeza.

»Srečna Švica! Včasih jo kot državo in kot demokracijo lahko gledamo z zavistjo. Na referendumu so Švicarji konec tedna ustavili norost pretiranih nagrad, odpravnin in plač: v prihodnje bodo o tem odločali delničarji, ne več menedžerji. Nagrade ob prevzemu položaja in ob odhodu bodo prepovedane. Res si upajo, Švicarji,« piše Augstein.

Kako žalostni so v primerjavi z njihovimi odločitvami rezultati prizadevanj EU o enaki zadevi: drobcena reforma sistema nagrad za bankirje, ki si tega imena sploh ne zasluži, pa je kljub temu povzročila ogorčenje v britanskem finančnem središču London City. »Gospodje z naramnicami ne marajo, če se ljudstvo oglasi. Svoje posle hočejo opravljati brez ovir,« ugotavlja Jakob Augstein.

To potrjujejo tudi italijanske volitve. Ker ni »jasnih razmerij«, so se »trgi« takoj odzvali. Oni so pravi suveren in se tako tudi obnašajo. Bonitetna agencija Moody's je Italiji takoj zagrozila z nižanjem bonitetne ocene, tudi trg obveznic se je odzval z višjimi obrestnimi merami za obveznice italijanske države. Tudi za številne novinarje je zdaj očitno že normalno, da »trgi« politiki izstavljajo račune.

»Ob tem se lahko vprašamo, zakaj finančni trgi ne postavljajo kar vlade? V resnici se je to že zdavnaj zgodilo. Profesor ekonomije Mario Monti v Italiji in nekdanji guverner centralne banke Loukas Papademos v Grčiji sta bila tehnokratska voditelja, ki so ju imenovali finančni trgi in Angela Merkel,« je spomnil Augstein.

Zdaj imajo ljudje v Evropi Merklove in trgov poln nos. V Italiji Beppe Grillo, ki ga je kandidat nemške socialdemokratske stranke za kanclerja na jesenskih parlamentarnih volitvah Peer Steinbruck označil za klovna, ni klovn. Grillo je moralist, takšnega človeka v italijanski politiki nismo navajeni. Njegove zahteve – omejitev mandatov, znižanje sejnin, zakoni, ki onemogočajo konflikt interesov politikov – so vse drugo kot klovnovske. Poslanci njegovega gibanja (grillini), ki so prišli v parlament, niso tehnokrati ali lobisti, ampak predstavniki ljudstva v najboljšem pomenu, pojasnjuje Augstein.